Namen članka je slovenski strokovni javnosti predstaviti pomembne značilnosti pravljic danskega pravljičarja H. C. Andersena (1805–1875). V svojem življenju je Andersen napisal sedemdeset knjig ...(avtobiografije, opere, libreta, romance ipd.) in eno knjigo pravljic, ki je bila večkrat ponatisnjena in zaradi katere je dejansko zaslovel v 19. st. – zlatem stoletju pravljic, kot ga imenuje Jack Zipes (Golden Age of Fairy Tales). V življenju je napisal okrog 210 pravljic. Še vedno se najde kakšna njegova pravljica v rokopisu. Verski motivi so v Andersenovih pravljicah močno zastopani, postavljeni so v kontekst avtorskih oz. klasičnih pravljic in se prepletajo s pravljičnimi bitji, pri čemer so nekatere pisateljeve pravljice tudi antipravljice (Max Lüthi), ker imajo nesrečen konec. Verski motivi se pojavljajo v obliki motivov, motivnih drobcev ali slepih motivov (Max Lüthi). Verske motive se pojmuje kot nadpomenko za različne motive, ki se pojavljajo v posameznih religijah. Pri Andersenu se pojavljajo različni verski motivi, predvsem kristijanizirani, ki imajo v pravljicah ob pravljičnih bitjih drugačno vlogo in so v drugačnem – pravljičnem – kontekstu. Danski raziskovalec Lars Bo Jansen je pri preučevanju verskih motivov pri H. C. Andersenu naštel 123 motivov. H. C. Andersen je izumil model klasične (avtorske) pravljice za otroke in odrasle med letoma 1835–1874; Zipes pravi, da z ideološkim namenom, ker so njegove pravljice prežete s splošnimi nauki protestantke etike in z idejo o naravnem biološkem redu. Čeprav je bil skromnega socialnega porekla, je zagovarjal meščanske poglede na svet, ki so bili sprejeti kot pravilo za zahodno kulturo. V osnovi je bil Andersen protestant, vendar viri pravijo, da je bil zelo praznoveren. V nekaterih pravljicah je evfemiziral vero, predvsem ko so glavni literarni liki ženski (npr. Deklica z vžigalicami, Mala morska deklica, O deklici, ki je stopila na kruh idr.), v drugih je bil skeptičen (npr. Senca, Stara figa idr.). V nekaterih pravljicah prevladujejo verski motivi (Rdeči čeveljci), v drugih orientalski (Leteči kovček), v nekaterih ljudsko verovanje in praznoverje (Vilinja gora), spet v drugih ideologija (Cesarjeva nova oblačila). Ob praznovanju 200-letnice Andersenovega rojstva, leta 2005, so danski raziskovalci pripravili posnemanja vredno znanstveno spletno stran ter raziskovali njegovo življenje in delo, prevode in vpliv na druge avtorje, pravljice in kulturo.
Pogledi na slikanico Blažić, Milena Mileva
Jezik in slovstvo (Tiskana izd.),
11/2023, Letnik:
68, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek prikaže izbrane slovenske in tuje opredelitve slikanice, njene klasifikacije in teorije. Predstavi literarnozgodovinski in -teoretični razvoj slikanice na Slovenskem, pri čemer se opiramo na ...tuje (M. Nikolajeva, S. Beckett, B. Kümmerling-Meibauer) in slovenske (M. Kobe, D. Haramija in J. Batič) raziskovalke. Slikanico skušamo predstaviti kot predmet preučevanja, zato preverimo razvoj vključevanja slikanic v slovenski šolski sistem preko učnih načrtov.
Ljubljana je že od svojega nastanka povezana s književnostjo; nastanek Emone, ki po mitskem izročilu sega v 13. stoletje pr. n. št., je npr. povezan z mitom o Argonavtih, Jazonu in iskanju zlatega ...runa. V procesu literarne recepcije je antični mit postal tudi pravljični tip ATU 513A po H.-J. Utherjevem motivnem indeksu pravljic. Motiv zlatega runa je prek mitskega pomena živali (zlata volna) postal nadčasovni simbol iskanja (nedosegljivega) v slovenski (J. V. Valvasor, A. T. Linhart, F. Prešeren, R. Rehar, J. Olaj, J. Kastelic, M. Jesih, J. Rode) in slovenski mladinski književnosti (npr. J. Jalen: Bobri), predvsem v slikaniški knjižni obliki (D. Zajc: Argonavti, A. Komat: Vila Jezerka, D. Muck: Kokoš velikanka), z različnimi pomeni in v kombinaciji z različnimi mitskimi, pravljičnimi in realističnimi simboli živali.
Pričujoči tematski sklop je posvečen multimodalnim umetnostnim besedilom, ki bralca nagovarjajo preko besedilnega in ilustrativnega koda, »vsebinsko-oblikovni odnos« (Batič in Haramija 2014: 5) med ...obema kodoma pa v slikanicah vzpostavlja posebno interakcijo. Branje kot simbolno drugo rojstvo pripomore k iznajdevanju in sopostavljanju lastne identitete z drugimi, je pravzaprav stvariteljski in komunikacijski proces, ki posredno vpliva na preoblikovanje vseh deležnikov v bralnem dogodku. Gostujoči urednici sva k sodelovanju povabili avtorice, ki naslovno temo osvetljujejo z različnih zornih kotov.
In her article "Children's Literature in South East Europe" Milena Mileva Blai? begins with an introduction to Maria Nikolajeva's 2000 book From Mythic to Linear: Time in Children's Literature in ...which a theoretical framework of thematics is defined, systematized, and categorized. Nikolajeva's framework for children's literature suggests attention to characteristics through which the maturation process of becoming adult is accomplished. Following the introduction and application of Nikolajeva's concepts, Blai? first applies the frame to selected texts published in South-East Europe, followed by lists of children's book published in Albania, Bosnia and Herzegovina, Bulgaria, Croatia, Macedonia, Montenegro, Romania, and Serbia.
The article presents the authors of literary creation, based on the theory of Julia Kristeva ‘Tales of Love’, 1987 and Marie Nikolajave ‘Reading for Learning’, 2015. Trial is the author of medieval ...‘trobairitz’, enlightenment ‘préciosité’, romantic women fairy tale writers to contemporary trobairitz. The texts of the authors of the intertextual, dominated by emotional motifs (love, trust, loyalty), supported by actions (Love test) reflect the symbols (garden fountain, wall). Central ‘emotional ekphrasis’ - love the emotion that has similar symptoms as anxiety (expectation, call and meeting). The authors express themselves with metaphors, often as literary parallelism -externalization of the inner landscape - literal and emotional ‘winter’. The authors are suggestible translate visuals into verbal world - songs(Azalais de Porcairagues, Comtessa de Dia, Maria de Ventadorn), memories (Helena Kottanner), fairy tales (Jeanne Marie Leprince de Beaumont).
The article presents the authors of literary creation, based on the theory of Julia Kristeva Tales of Love,1987andMarie Nikolajave Reading for Learning, 2015. Trial is the author of medieval ...trobairitz, enlightenment préciosité, romanticwomen fairy tale writersto contemporary trobairitz. The texts of the authors of the intertextual, dominated by emotional motifs (love, trust, loyalty), supported by actions (Love test) reflect the symbols (garden fountain, wall). Central emotionalekphrasis -love the emotion that has similar symptoms as anxiety (expectation,call andmeeting). The authors express themselves with metaphors, often asliterary parallelism -externalization of the inner landscape -literal and emotional winter. The authors are suggestible translate visuals into verbal world -songs(Azalais de Porcairagues, Comtessade Dia, Maria de Ventadorn), memories (Helena Kottanner), fairy tales (Jeanne Marie Leprince de Beaumont).
In the article, three female storytellers are compared – Dorothea Viehmann, Laura Gonzenbah and Tyna Wajtawa, with an investigation of their narrative repertoire and their socio-cultural background. ...Their fairy tales reflect multilingualism and interculturalism, with the influence of elements of German, Romance and Slavic cultures. Based on the comparative analysis of the ATU folktale types, it was discovered that they have all included in their repertoire a fairy tale of the folktale types ATU 402 (animal bride) and ATU 425 (searching for a lost husband). The article includes a comparative analysis of the similarities and differences of their variants of fairy tale type ATU 402 “The Animal Bride”.
PDF
