Questo libro rappresenta una preziosa novità scientifica nel campo della slavistica e della friulanistica. Vi sono pubblicate le lettere, le cartoline postali inviate da intellet tuali friulani (in ...parte anche italiani) e beneciani (filologi, etnografi, storici, avvocati, ecc.) allo studioso polacco Baudouin de Courtenay che, nei primi anni settanta dello scorso secolo, in qualità di docente di linguistica slava all'Università di Pietroburgo, ap pena ventottenne si recò nella Slavia Friulana e in altri luoghi del Friuli al fine di com piere delle ricerche sui relativi dialetti slavi, o più precisamente sloveni. Nei quattro de cenni successivi vi ritornò otto volte e pubblicò uno studio basilare sui dialetti resiani e altri contributi su Resia e i suoi abitanti, nonché ricco materiale sia sul dialetto di Resia che quello del Torre (Opyt fonetiki rez'janskich govorov, 1875 - Saggio di fonetica delle parlate resiane; Materialy dlja južnoslavjanskoj dialektologii i etnografii 2. Obrazcy jazyka na govorach Terskich Slavjan v sevemovostočnoj ltalii, 1904). II mate riale dialettale raccolto nelle valli del Natisone, rimasto in forma manoscritta, viene pubblicato nel 1988 da Liliana Spinozzi Monai (con commento folklorico di M. Matičetov) presso l'Editoriale Stampa Triestina con ii titolo "Materiali per la dialettolo gia e l'etnografia slava meridionale 4. Testi popolari in prosa e in versi raccolti in Val Natisone nel 1873".
Ob priimku Škerlj srečamo v današnjem slovenskem priimkovnem sestavu precej variantnih zapisov, ki povzročajo v uradnih dokumentih veliko težav in nevšečnosti, raziskovalca priimkov pa lahko ...zapeljejo na napačno sled, ko jih skuša povezati z najustreznejšim apelativom. Razen osnovnih variant priimka je v slovenščini tudi več izpeljank, ki se po glasovnem ustroju osnove sicer ujemajo, v resnici pa jih moramo zaradi njihove zemljepisne razvrščenosti, različne pogostnosti in formalnih lastnosti razdvojiti. Takšno neenotno stanje so deloma izoblikovali različni narečni izgovori priimka, deloma pa gre tolikšna pisanost na račun umetnih adaptacij priimkov po bolj ali manj verjetnih asociacijah z različnimi apelativi; to je bilo v večji meri mogoče v času, ko pravni status priimkov še ni bil tako utrjen, kot je danes.
Slavistična znanstvena dejavnost Franca Miklošiča na Dunaju časovno sovpada z dejavnostjo njegovega vrstnika Izmaila I. Sreznjevskega v Sanktpetersburgu. Oba filologa in obe središči so bili v drugi ...polovici 19.stoletja odločilnega pomena v razvoju slavistike. Avtor primerjalno razčlenjuje Jagićevo osvetlitev filoloških in jezikoslovnih dosežkov obeh svojih neposrednih predhodnikov na slavističnih stolicah v Sanktpetersburgu in na Dunaju.
Vatroslav Jagic's assessment of Franc Miklosic's & Izmail I. Sreznevsky's accomplishments in Slavic linguistics, as expressed in his Spomeni mojega zivota, 2 (Memoirs, Part 2 1934) & Istoriya ...slavyanskoy filologii (The History of Slavic Philology 1910), is discussed. Jagic seems to underestimate the importance of Sreznevsky's contribution, in particular the significance of his materials compiled for an Old Russian dictionary. On the other hand, Jagic admires Miklosic's talent, intellectual energy, methodical nature, & diligence; weighing his enormous opus, he cannot decide whether Miklosic was a greater comparative grammarian or comparative lexicographer & lexicologist. Jacic's critique of Miklosic's Etimoloski slovar slovanskih jezikov (Etymological Dictionary of Slavic Languages 1886) seems to be motivated by personal, competitive reasons. Adapted from the source document