Povzetek. V članku z analizo dostopnih stilistik, ki obravnavajo zgodovinski razvoj discipline, opišemo razvoj stilistike, njene predhodnice, osamosvajanje od literarne vede in sodobno stanje. V ...nadaljevanju se osredotočamo na slovensko jezikoslovno stilistiko, in sicer na podlagi analize zapisov bibliografskih enot s ključno besedo stilistika v slovenskem vzajemnem katalogu Cobiss+, iz katerega shematsko prikažemo glavne prvine razvoja. Spregledom in analizo stilističnih objav Toma Korošca, ki je največji del svojega raziskovanja posvetil medijski stilistiki, utemeljujemo njegov prispevek k slovenski teoretski stilistiki. Celotna analiza je pokazala, da je stilistično raziskovanje v Sloveniji intenzivno od 60. letpreteklega stoletja, da je pomemben del raziskovanja povezan z delom Toma Korošca in da je ob teoretski stilistiki dandanes treba v splošno izobraževanje vseh stopenj vključevati tudi klasično šolsko stilistiko.
Z vstopom žensk na področje javne sfere in družbenih odnosov so se začela spreminjati tudi ostala področja življenja, kar je sprožilo potrebo po kulturni preobrazbi, predvsem na ravni jezika ...(Irigaray 1998, 119), ki bi ustrezno predstavljal in nagovarjal oba spola. Eno pomembnejših vprašanj, ki so si ga v povezavi s tem v času drugega feminističnega vala postavljale številne feministične jezikoslovke in jezikoslovci, je, kako lahko izkoreninjenje jezikovnega seksizma vpliva na položaj žensk in moških v družbi. Številni nasprotniki in nasprotnice jezikovnih sprememb in uvajanja neseksističnih alternativ se s predpostavkami neposredne povezave med družbo in jezikom niso strinjali, za kar so navajali številne argumente. Namen prispevka je osvetliti klasične argumente, ki so se v tuji (angleški) literaturi proti uvajanju jezikovnih sprememb pojavljali v 70. letih prejšnjega stoletja in poiskati vzporednice z aktualnimi argumenti slovenskih jezikoslovk in jezikoslovcev ter drugih strokovnjakov in strokovnjakinj. Argumente nizava upoštevajoč posebnosti angleščine in slovenščine, tj. dveh jezikov, ki različno izražata in razumeta (slovnični) spol. V tem smislu je zanimivo ugotoviti, koliko so si agrumenti proti uvedbi jezikovnih sprememb podobni (tj. so splošni in veljajo za vse jezike) in v katerih kategorijah se razlikujejo (tj. so jezikovno specifični). Glede na to, da gre tudi za dve različni časovni obdobji, nam bo informacija o podobnosti argumentov sporočala tudi podatek o zmožnosti preživetja določenih mnenj skozi čas. Cilj prispevka, pa tudi dolgoročni interes je bolje razumeti razmišljanje nasprotnikov in nasprotnic jezikovnih sprememb na podlagi poznavanja njihovih argumentov, kar vidiva kot enega od pristopov k (morebitnemu) skupnemu sodelovanju v zvezi s tovrstnimi vprašanji v prihodnje.
Prispevek izhaja iz obravnav podrejanja novinarstva kapitalistični nujnosti »racionalizacije« delovnega procesa s tehnološkimi inovacijami. Nadaljevanje teh teženj je uveljavljanje algoritmov z ...namenom dopolnjevanja, razširjanja ali zamenjevanja novinarskega dela s tehnologijo. Apoteoza tega procesa je avtomatizirano novinarstvo, četudi predvsem dopolnjuje uveljavljeno produkcijo novic. Polemike o avtomatizaciji odpirajo zahtevna vprašanja, kaj in kako vemo z novinarstvom ter kako je ta vednost utemeljena. V avtomatiziranem novinarstu sta konstrukcija "objektivnih" dejstev in njena jezikovna igra pogojeni ne le z združevanjem tehnologije in človeške dejavnosti, temveč tudi z razdruževanjem tehnološke "objektivnosti" in človeške subjektivnosti. Proces upodatkovljenja dejstvenosti tako veljavo črpa iz algoritemske presoje, ki je skoncentrirana v načelu legitimacije skozi hipno in merodajno izvedbo. Zgodovinska načela »objektivnega« novinarstva se s tem preobražajo.
This paper analyses the systemic framework of the operation of the Intelligence and Security Service – ISS, and the parliamentary supervision of its operations. It takes as its focus a case that ...occurred last year and was related to the Defence Minister’s commissioning of working materials from the Service on the effects that the privatization of the national telecommunications provider – Telekom Slovenije would have on the operation of the Service in the light of Slovenia’s defence interests. This work also presents a linguostylistic analysis of the media reports covering this case. The findings show that while after 25 years as an independent state Slovenia has established the institutional framework for the operation of the ISS and regulated parliamentary supervision of its work, it has not as yet managed to achieve the harmonized operation of all state policies in the field of national security. Rather than contributing to the solution of certain dilemmas regarding the legal, political and professional aspects of the operation of this civil intelligence and security service in the context of Slovenian national defence, the media reporting used a selection of foregrounded (marked) linguistic means in headlines to characterize the event as a scandal, and designate the ISS as a military intelligence service.
V prispevku poročamo o rezultatih analize medijskega pojavljanja kandidata in kandidatke na parlamentarnih volitvah 2018 v dveh slovenskih dnevnoinformativnih tiskanih medijih v obdobju dveh mesecev ...in pol pred volitvami in o rezultatih etnografske analize javnega komuniciranja obeh z volivci in volilkami na javnem dogodku. Na osnovi rezultatov ugotovljamo, koliko se kažejo odstopanja v medijskem poročanju o kandidatki in kandidatu ter kako je artikulacija spola del njune kampanje. Na podlagi nekaterih pozitivnih tendenc v slovenskem političnem prostoru smo predvidevale, da bo medijsko poročanje manj seksistično, kot je bilo v preteklosti. To lahko na podlagi kritične diskurzivne in besedilne analize medijskega poročanja tudi potrdimo, vsaj za Delo, manj za tabloidne Slovenske novice. Rezultati etnografske metode spremljanja pa kažejo, da igra spol veliko vlogo v javni predstavitvi politikov in političark ter odnosu javnosti do njune prisotnosti.
Slovenščina se uvršča med jezike, ki imajo zaradi sistemske kategorije spola in morfemske kompleksnosti njenega izražanja pri prizadevanjih za spolno pravičnost v družbi središčno vlogo. V preteklem ...letu so prizadevanja za spolno pravičnejše izražanje doživela dva vrhova: ob rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost oziroma mnogoterost ter ob odločitvi za izmenično rabo moškega in ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih dveh ljubljanskih fakultet. V senci drugega je vprašanje podčrtaja doživelo premalo razprave; v príspevku zato s pomočjo postavk teorije jezikovnega menedžmenta, ki jih predstavljamo tudi ob primerih iz slovenske standardizacijske prakse, osvetljujemo nekatere dodatne vidike (morebitne) implementacije podčrtaja v rabo.
A great deal has been written about the causes of gender inequality, and much of this literature has tackled the role of language as a mechanism of social exclusion. More recent analysis of gender ...inequalities indicates how vital it is that we understand the impact that different social characteristics, including age, can have simultaneously on a person’s life situation. These factors should be examined together and at the same time, and as such they invite the kind of approach that is made possible by the concept of intersectionality. The aim of this article is to bridge the gap that exists between different streams of research. It approaches the analysis of gender and age from an intersectional perspective. It also draws on work on the reinforcement of gender inequalities through gendered language and engages with research on age-related social inequalities and especially on the specific gender bias of ageism and ageist language. We propose that an intersectional approach be brought to bear on the analysis of sexist and ageist language in order to draw these lines of inquiry together. In doing so we hope to contribute to a better understanding of the social position of women and men of different ages and the role of language in reproducing and reinforcing the inequalities of power created by attitudes to differences of gender and age. It is our belief that an intersectional approach has huge potential for future work in gender studies, sociolinguistic theory, and other avenues of research.
V príspevku proučujemo spreminjanje medijskih jezikovnih praks v štirih desetletjih od akcije Slovenščina v javnosti v odvisnosti od družbeno-političnih in drugih sprememb v slovenski družbi. Čeprav ...mediji v času akcije še niso imeli tako odločilnega jezikovnega vpliva kot kasneje, pa so bili sklepi skupine za medije izjemno pomemben sprožilec za raziskovanje in univerzitetno poučevanje medijskega jezika v naslednjih desetletjih. Medijske jezikovne pojave je spremljalo tudi Jezikovno razsodišče, edina trajnejša dejavnost, ki je izšla iz akcije. Žal se kontinuirano spremljanje ni nadaljevalo v naslednjih desetletjih, ki so (tudi zaradi tehnoloških sprememb) v medijske jezikovne prakse prinesla mnoge novosti: od vse večjega vpliva prvin zasebnih govornih praks in nasploh govorjenega jezika na preoblikovanje žanrov do ustvarjanjapsevdointimnosti in melodramatičnosti z jezikovno-stilnimi sredstvi, žal pa tudi do njihovega zlorabljanja ob razžalitvah in pri sovražnem govoru. Vzaključku ugotavljamo, da bi bilo treba natančneje raziskati zlasti ta novodobna pojava, hkrati pa tudi današnjo vlogo medijev pri (pre)oblikovanju splošnih jezikovnih praks ob zavedanju spremenjenega odnosa do jezikovne norme in zvrstnosti.
PDF
