Razčlemba kratke proze v letih 1925-1927, ki so jo prispevali avtorji, rojeni v 80. letih, kaže, da je skupina blizu tradiciji in kratkoproznemu modelu prejšnjih časov. V okvir šreteklega skušajo ...avtorji uveljaviti svoje različice, ki sem in tja vpeljejo tudi kakšno novost.
Ko se lotevamo raziskav in pisanja študij, si moramo pripraviti register, seznam, razvid o predmetu obravnave. V literarnovedni stroki proučujemo literarna in literarnovedna dela posameznih ...osebnosti, literarna obdobja, vrste literarnih del, posamezne literarne sestavine (tematsko-motivne značilnosti, strukturo literarnega dela, ubeseditvene načine, verzne oblike, sporočilnost, kompozicijske lastnosti itd.) in še marsikaj. Za raziskovanje inproučevanje potrebujemo natančen tloris, popis proučevanega predmeta. To nam omogoča bibliograŽfija, brez katere je preglednost našega dela manjša, poleg tega nas bibliografski popis opozori na prenekatero evolucijsko značilnost, na premore med literarnimi deli, spreminjanje koncepta pri nastajanju opusa, pogostost določenega pojava ipd.
Kersnikove literarnoestetske poglede in literarnokritična merila delno prepoznavamo iz njegove korespondence, podlistkov in drugih virov, najtemeljiteje pa iz razprave (predavanja) Razvoj svetove ...poezije (1877-1878) in kritik (v Ljubljanskem zvonu) o Mahničevih Dvanajstih večerih (1888), Beatinem dnevniku Luize Pesjakove (1888), funtkovem Godcu (1889) in Aškerčevih Baladah in romancah (1890).
