Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Gostenčnik, Januška; Horvat, Mojca Kumin
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Letnik:
13, Številka:
13
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri ...predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narečjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvistična, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi različnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožič, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (več) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pričata o pomenski oz. semantični spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka.
The article presents Slovenian dialect names for cutlery used in eating or preparing food – spoon, knife and fork, from a geolinguistic, word-formational as well as etymological and ...semantic-motivational perspective. The ethnological framework serves in particular to present the reasons for the (non-)borrowing of lexemes. It turns out that the terms for spoon and knife are not diverse from the point of view of borrowing, since the denotata have been in use in the Slovenian language area for a relatively long time. The fork was introduced relatively late as part of cutlery, so the most common name for it is a word-formational diminutive, and a high level of lexeme borrowing is observed in contact with the non-Slavic language area. The name for knife demonstrates word-formational diversity due to different uses in the past. The lexemes nožič, vilice and razsoška or plural razsoške have undergone a word-formational change, as they have kept their structural suffixes, but these do not (or rather, no longer) carry word-formational meaning; they are thus tautological derivations. The lexemes nož and pošada display a semantic change, as the meaning of both has narrowed in the hypernym → hyponym direction.
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Kumin Horvat, Mojca; Gostenčnik, Januška
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
10/2021, Letnik:
13
Journal Article
Recenzirano
V prispevku so predstavljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice, in sicer z geolingvističnega, ...besedotvorno-etimološkega ter pomensko-motivacijskega vidika. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so se kot del jedilnega pribora uveljavile sorazmerno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim jezikovnim prostorom pa je opazna visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost tudi zaradi različnih namembnosti v preteklosti.
PDF
