Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Bleiweisov spomenik iz tonalita z obeliskom je izdelalo graško kamnoseško podjetje Grein. Podstavek je iz domačega kamna izdelal ...ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. Okoli spomenika je bila ograja iz kovanega železa. Janez Bleiweis, ki se je rodil 1808 v Kranju in umrl 1881 v Ljubljani, je imel mnogo funkcij in bil precej izobražen: bil je doktor medicine, magister porodništva in veterinar, postavil je temelje slovenskega veterinarstva. Bil je tudi aktiven politik, vodilna osebnost političnega tabora staroslovencev. Na nagrobnem spomeniku je nevedenih polno njegovih funkcij in častnih naslovov: tako je bil častni meščan Ljubljane ter drugih mest in trgov, častni občan številnih občin in član mnogih učenih društev, deželni poslanec, tajnik cesarsko kraljeve kmetijske družbe, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, predsednik Matice Slovenske in ljubljanske čitalnice, vitez raznih redov in druge funkcije. Na podstavku je napis: Edino, kar nas teši v bolesti, je zavest, da ves narod slovenski z nami vred plače na Tvojej gomili in da bodeš živel večno v srcu njegovem. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Napis na plošči:Ivan Grohar, slovenski slikar, * 15. VI. 1867 v Sorici, + 19. IV 1911 v Ljubljani.Grob slovenskega ...impresionističnega slikarja, znanega po umetniških prikazih krajine in kmečke motivike, se je najprej nahajal na pokopališču Sv. Križ (Žale). 1921 so grob zaradi neplačane najemnine prekopali. Proti še enemu prekopu je posredoval France Stele. Grob je bil zravnan z zemljo in nasmeten, nato pa so ga šentpetrski osnovnošolci uredili in označili s križcem in napisom. Leta 1939 so Groharjeve posmrtne ostanke prenesli na Navje. Marmornato ploščo z njegovim imenom so namestili v star stenski nagrobnik iz črnega lesnobrdskega apnenca. Imeniten nagrobnik s konzolama, med katerima je kropilnik, in s stiliziranim klasicističnim sarkofagom na vrhu je bil narejen ob koncu šestdesetih let 19. stoletja. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje, Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tri nagrobne plošče spominjajo na člane dveh pomembnih meščanskih rodbin: Hradecky in Simonetti. Vsi napisi na teh ploščah so ...nemški. Marmornata plošča na levi je posvečena spominu na Simonettijeve: Marijo, rojeno Grbec (1801 – 1841), ki je bila žena zlatarja Petra Simonettija, sina Filipa (1832 – 1841). Verze zanju je spisal France Prešeren, ki je prijateljeval z zlatarjem. Na beli plošči so zapisani tudi Simonettijeva druga žena Alojzija, rojena Staudinger, ter otroci iz obeh zakonov. Prvotni nagrobnik družine je bil postavljen pri sv. Krištofu že 1841. Nad marmorno ploščo je bil relief s klečečim angelom, pod njo pa plošča s peščeno uro. Ob ureditvi Navja so plošči ločeno, a nedaleč drugo od druge, vzidali pod arkade, relief z angelom pa je dobil prostor nad nagrobnikoma bratov Cimperman. Prešernovi verzi: Mater in sina, / ki ga je povila, / oklepa v svojem krilu ta gomila; nas, preostale, ki za njima lije / oko nam solze, tudi kdaj pokrije, / da združeni napotimo iz mraka / se v večno hišo, kjer nas Oče čaka. Na plošči desno so napisani oče ljubljanskega župana Hradeckega Franc Ks. Hradeczky, računski svetnik, po rodu Čeh, mati Rozalija in županova hči Karolina, ki je imela le 17 let (1809 – 1826). Spodnja plošča je posvečena ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradeckemu (1775 – 1846), ki je bil že rojen v Ljubljani. Od 1820 do smrti je bil ljubljanski župan, stanovski zastopnik, bil je soustanovitelj Ljubljanske hranilnice, član številnih društev. Med drugim je zaslužen za ureditev osrednjega trga in parka Zvezda, za zidavo novega mostu čez Ljubljanico, za izboljšanje komunalnih in sanitarnih razmer v Ljubljani. Na plošči je bila napisana tudi žena Marija Schweitzer. Plošči družine sta iz črnega lesnobrdskega apnenca, prvotno sta bili nameščeni v istem nagrobniku, pri prenosu pod arkade pa so ju vzidali ločeno. Med ploščami je viden marmornati relief z oblakom, peščeno uro s perutmi in kačo, ki grize svoj rep. Oblaki ponazarjajo nebesa, ura minljivost, kača pa večnost. Čisto zgoraj je spominska plošča Vojteha Valente. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje, Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Desno od Riharjevega spomenika stoji nagrobnik barona Ludovica Ahila MacNevena (1795 – 1873), ki je bil potomec irske plemiške ...rodbine, rodil pa se je v Pragi. Ta spomenik je bil izdelan okrog leta 1873. MacNeven je bil uradnik v avstrijski državni upravi in se je 1853 poročil z Viktorijo Eleonoro baronico Codelli, hčerjo ljubljanskega župana. MacNeven je umrl v Ljubljani. Njegov spomenik je v obliki plitve neoromanske edikule, znotraj katere vidimo ploščo z latinskim napisom v gotici in velikim družinskim grbom. Ščit je razdeljen na tri polja, v katerih so tri šesterokrake zvezde, jeruzalemski križ in dve vrtnici. Obdaja ga trak z napisom Fortiter ac fideliter (hrabro in zvesto). Na gornji rob ščita sta položena svitka: na levem stoji grajski stolp, na njem pa lovski pes, medtem ko je na desnem jeruzalemski križ, obdan z velikimi perutmi. Pod napisom so vklesani simboli različnih narodnosti v domovini pokojnikovih prednikov: Andrejev križ, irska deteljica, angleška vrtnica in škotski osat. Nagrobnik je izdelan iz rumenkastega peščenjaka, na napisu so sledovi rdeče barve. Prevod napisa se glasi: Ludovic MacNeven de Crannagh O’Kelly iz Aghrima, baron Svetega rimskega cesarstva, rojen v Pragi, 16. VI. 1795, umrl v Ljubljani, 14. 1. 1873. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Spomenik neznanca levo je brez sledi napisa in izdelan iz črnega lesnobrdskega apnenca kot stela z vrhom v obliki križa. Po ocenah ...strokovnjakov so ga postavili v šestdesetih letih 19. stoletja. Nagrobnik so na Navju ohranili zaradi lepe oblike, saj posnema srednjeveške arhitekturne vzore. Na sredini se postavlja nagrobnik treh glasbenikov: Čeha Gašperja Maška (1794 – 1873), Čeha Antona Nedveda (1829 – 1896) in Jurija Flajšmana (1818 – 1874) iz Beričevega pri Ljubljani. Posamezni nagrobniki teh treh osebnosti se niso ohranili. Zanje so leta 1937 v povečani cerkvi Sv. Krištofa napravili ploščo z imeni, morda so tja prenesli tudi njihove posmrtne ostanke. Ob ureditvi Navja so v zapuščen apnenčasti nagrobnik vstavili tri plošče iz kararskega marmorja z njihovimi imeni. Poleg nagrobnika glasbenikov stoji neoromanska stela iz lesnobrdskega apnenca, narejena za rodbino Langus. Nagrobnik stoji na grobu slikarja Matevža Langusa (1792 – 1855) iz Kamne Gorice, tu pa verjetno ležijo tudi njegova žena Ana (Wiedenhofer, u. 1887) in hči Marija. Matej Langus je bil znan kot portretist ljubljanskega meščanstva, slikal je tudi freske in oltarne podobe. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Nagrobnik staršev in hčere ljubljanskega župana Janeza Nepomuka Hradeckega. Plošča je iz črnega lesnobrdskega apnenca. - All ...metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Nagrobnik je v nemškem jeziku. Pokopani so dvorni sodni advokat Blaž Crobath, rojen 1799 v Železnikih, njegova žena Josipina, ki je ...bila poljskega rodu, hči Amalija in sin Evgen. Blaž Crobath je bil znan mecen kulturnikov in pesnikov, ki se je pogosto družil s Francetom Prešernom, Matijo Čopom, Andrejem Smoletom, Emilom Korytkom. Bil je član deželnega muzejskega društva in deželnega zbora. Nagrobnik je dal postaviti sin Ludvik po smrti sestre Amalije novembra 1856. Nagrobno ploščo na vrhu krasi marmornata palmeta, ki je zamenjala prvotni marmornati križ. Plošča je iz kraškega apnenca, na njej so nanizani gotski trolisti.(Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Posmrtne ostanke Frana Maslja Podlimbarskega (1852 – 1917), slovenskega pisatelja in uslužbenca avstroogrske vojske, so 1922 po ...posredovanju šentpetrske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda prepeljali iz spodnjeavstrijskega kraja Pulkau v Ljubljano, kjer so ga položili v grobnico družine Furlan pri Sv. Križu. Ob 80-letnici pisateljevega rojstva Podlimbarski še vedno ni imel svojega groba. Maja 1939 je ljubljanska mestna občina dala na Navje prenesti njegove posmrtne ostanke in mu namenila sedanji spomenik, ki je bil narejen za neznanega pokojnika že v štiridesetih letih 19. stoletja: ustvaril ga je kamnosek Ignacij Toman. Nagrobnik je klasicistična plitva edikula (t. j. majhen tempelj, kapelica) s palmetnim okrasom, izdelana iz črnega lesnobrdskega apnenca, baze in kapiteli polstebrov ter velika napisna plošča pa so iz kararskega marmorja. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, kar v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Fran Maselj Podlimbarski je najbolj znan po romanu Gospodin Franjo iz leta 1913, ki je prinašal jugoslovansko politično idejo, zaradi česar je bilo delo zaplenjeno, piscu so odvzeli stotniški čin, premoženje Slovenske matice pa so zaplenili. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na tabli piše z obledelimi črkami: Vojteh Valenta, ustanovitelj Glasbene matice *1842 + 1891. Vojteh Valenta je bil Ljubljančan, ...mestni blagajnik in narodnjak, ki je deloval na glasbenem in publicističnem področju. Bil je skladatelj, baritonist, violinist, pevovodja, dirigent in glasbeni organizator. Plošča je izdelana iz repentaborskega kamna, pod arkade so jo vzidali leta 1940. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V tržaškem časopisu Slovenka z dne 23. 10. 1897 najdemo sestavek o slavnosti, s katero so Kopitarjeve posmrtne ostanke v krsti ...shranili na pokopališču sv. Krištofa. Ob štirih popoldne so na južnem ljubljanskem kolodvoru z vlaka, ki je bil pripeljal z Dunaja, dvignili belo in s tremi dunajskimi venci okrašeno Kopitarjevo rakev. Navzoč je bil knezoškof Jakob Missia, ki je opravil cerkvenopevski obred in blagoslovil krsto. Vseučiliški docent Matija Murko je krsto nato izročil ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, ki je tudi govoril in prevzel krsto v varstvo Ljubljane. Zapelo je 70 pevcev Glasbene matice. Nato so rakev naložili na gala voz, ki so ga vlekli štirje konji. Odpravili so se do pokopališča, navzoče je bilo številno občinstvo, ki je napravilo špalir. Pogreba so se udeležila vsa društva z zastavami, venci. Župnik Malenšek je blagoslovil grob, govornik pa je bil predsednik Slovenske matice profesor Levec. Spomenik znamenitega jezikoslovca Jerneja Kopitarja (1780 – 1844) je visok in masiven, z latinskim napisom. Na podstavku je zapis Slovenske matice. Nabirko za Kopitarjev nagrobni spomenik je začel njegov prijatelj, češki preroditelj in publicist dr. Michael J. Fessl, ki je tudi sestavil napis. Nagrobnik je iz temnosivega brušenega tonalita, izdelali so ga na Dunaju. Polkrožno zaključeno stelo, ki s posnetimi robovi ponazarja križ, je na vrhu krasila krogla s križem, nad napisom pa kovinski bršljanov venec. Kopitarju so 1845 postavili spomenik na dunajskem pokopališču St. Marx (Sv. Marko). Grobni prostor pri sv. Krištofu je kupila Slovenska matica. V Ljubljano prepeljani spomenik ni imel več okrasa in je bil poškodovan. 1898 je neki ljubljanski kamnosek Kopitarjev spomenik popravil: nagrobnik je dobil nov kovinski venec, latinski križ pod prvotnim napisom, nov podstavek iz kraškega apnenca s slovenskim napisom in ograjo. Za grob je skrbela mestna občina. Po ureditvi Navja sta grob in spomenik ostala na istem mestu: na vrh spomenika so postavili preprosto grobno žaro, ki je ni več. Napisa: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. V razvijanju slovanske znanosti je z genialno nadarjenostjo vneto sledil vzorniku, velikemu Dobrovskemu. Umrl na Dunaju, dne 11. avgusta 1844. Podstavek: Smrtni ostanki Kopitarjevi, ki so nad 53 let počivali pri Sv. Marku na Dunaju, so bili v domovino prepeljani in tukaj slovesno pokopani dne 12. vinotoka 1897. Slovenska Matica. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997; Koitarjeva slavnost. V: Slovenka : glasilo slovenskega ženstva, let. 1, 1897, 23. 10.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
