Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Plečnikovi stebri so pred postavitvijo na Navju leta 1952 podpirali balkon na zgradbi Glasbene matice, vendar so balkon med ...obnavljanjem pročelja odstranili. Navje je s stebri pridobilo prijeten estetski poudarek. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tri nagrobne plošče spominjajo na člane dveh pomembnih meščanskih rodbin: Hradecky in Simonetti. Vsi napisi na teh ploščah so ...nemški. Marmornata plošča na levi je posvečena spominu na Simonettijeve: Marijo, rojeno Grbec (1801 – 1841), ki je bila žena zlatarja Petra Simonettija, sina Filipa (1832 – 1841). Verze zanju je spisal France Prešeren, ki je prijateljeval z zlatarjem. Na beli plošči so zapisani tudi Simonettijeva druga žena Alojzija, rojena Staudinger, ter otroci iz obeh zakonov. Prvotni nagrobnik družine je bil postavljen pri sv. Krištofu že 1841. Nad marmorno ploščo je bil relief s klečečim angelom, pod njo pa plošča s peščeno uro. Ob ureditvi Navja so plošči ločeno, a nedaleč drugo od druge, vzidali pod arkade, relief z angelom pa je dobil prostor nad nagrobnikoma bratov Cimperman. Prešernovi verzi: Mater in sina, / ki ga je povila, / oklepa v svojem krilu ta gomila; nas, preostale, ki za njima lije / oko nam solze, tudi kdaj pokrije, / da združeni napotimo iz mraka / se v večno hišo, kjer nas Oče čaka. Na plošči desno so napisani oče ljubljanskega župana Hradeckega Franc Ks. Hradeczky, računski svetnik, po rodu Čeh, mati Rozalija in županova hči Karolina, ki je imela le 17 let (1809 – 1826). Spodnja plošča je posvečena ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradeckemu (1775 – 1846), ki je bil že rojen v Ljubljani. Od 1820 do smrti je bil ljubljanski župan, stanovski zastopnik, bil je soustanovitelj Ljubljanske hranilnice, član številnih društev. Med drugim je zaslužen za ureditev osrednjega trga in parka Zvezda, za zidavo novega mostu čez Ljubljanico, za izboljšanje komunalnih in sanitarnih razmer v Ljubljani. Na plošči je bila napisana tudi žena Marija Schweitzer. Plošči družine sta iz črnega lesnobrdskega apnenca, prvotno sta bili nameščeni v istem nagrobniku, pri prenosu pod arkade pa so ju vzidali ločeno. Med ploščami je viden marmornati relief z oblakom, peščeno uro s perutmi in kačo, ki grize svoj rep. Oblaki ponazarjajo nebesa, ura minljivost, kača pa večnost. Čisto zgoraj je spominska plošča Vojteha Valente. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje, Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Posmrtne ostanke častnega meščana Ljubljane Edvarda Šlajmerja so leta 1938 prepeljali iz Šentvida. Zdravnik in kirurg je bil rojen ...1864 v Čabru na Hrvaškem, umrl pa je leta 1935. Zaradi njegovih dosežkov in zaslug v medicini, predvsem kirurgiji, je bil Šlajmer že od leta 1914 častni meščan Ljubljane, saj so po njegovih zamislih zgradili prvo bolnišnico v Ljubljani. Šlajmer je imel tudi zasebno prakso in je veliko operiral v Leonišču – med prvo svetovno vojno je bila v Leonišču bolnišnica Rdečega križa. Grobni prostor omejujejo robniki. Nagrobnik je slopaste oblike, z napisom in križem na gladki čelni strani, ob straneh pa je ploskev renesančno dekorativno profilirana, s krogom. Spomenik je izdelan iz kraškega apnenca. (Povzeto iz: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997 in Enciklopedija Slovenije, 13. zv.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Jože Plečnik je stare arkade iz leta 1865 v načrtu dopolnil s pravokotno postavljenimi novimi arkadami, vmesni prostor pa si je ...zamislil kot gaj. Ko so bile arkade 1937 temeljito obnovljene in je bil teren očiščen, so začeli prestavljati spomenike, izkope posmrtnih ostankov (ekshumacije) pa so preložili na poznejši čas. Celotno pokopališče so najprej obnavljali po koncu 2. svetovne vojne, saj je bilo precej poškodovano. V začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so temeljito prenovili arkadni objekt, zamenjali celotno strešno konstrukcijo, ga prekrili z bakreno pločevino. Popravili so zidovje in kapelice ter obnovili ograjo, očistili, konzervirali nagrobnike in sarkofage ter namestili stropne svetilke ter postavili 4 reflektorje na Robbovi ulici. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko, Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997; S. D., Arkade na Navju so obnovljene, v: Zbor občanov, let. 22, 1982, št. 17.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Da bi uredili vhod v park Navje, so najprej podrli barake na Vilharjevi cesti, ki so bile last železnic. Pri urejanju vhoda za ...stopnice, zidce in tlake so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev uporabili fragmente starih nagrobnikov, železna vhodna vrata pa so izdelali iz ograje nekega grobnega prostora.(Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Spomenik poljskemu pesniku in raziskovalcu ljudske kulture na Kranjskem, zbiratelju slovenskih ljudskih pesmi Emilu Korytku je v ...poljskem in nemškem jeziku. V slovenščini se napisa glasita: Emilu Korytku, najboljšemu sinu domovine, r. v Lvovu 1813. l., u. v Ljubljani 1839. Prešernove nemške verze je prevedel Janko Glazer: Človeka smrt požanje, človeštva ne; naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej! Korytko je bil zaradi domnevne protidržavne dejavnosti interniran v Ljubljano in je tu živel od leta 1837. Prijatelj France Prešeren je po njegovi smrti posredoval na okrožnem uradu, da so mu dodelili grobni prostor zraven Čopa in Vodnika. Za pogreb in spomenik je s Prešernom poskrbel tudi Korytkov rojak in sotrpin Boguslav Horodynsky, ki je sestavil biografski napis v poljščini. Stroške za obstoječi nagrobnik je poravnal pokojnikov oče. Nagrobnik so postavili že konec maja 1839. V spomeniku se prepletata klasicizem (stela) in grška mitologija, ki jo ponazarja zvijajoča se kača, ki varuje podzemlje in simbolizira večnost. Nagrobnik iz črnega lesnobrdskega apnenca krasi reliefni rodbinski grb. Domneva se, da je spomenik napravil Ignacij Toman. Ob prestavitvi Korytkovega spomenika na Navje njegovih posmrtnih ostankov niso več našli. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Avtorice prispevka o založniku Schwentnerju so bibliotekarke Nela Križnik Primožič, Simona Pečenik in Maša Šipič iz Slovanske ...knjižnice. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Nagrobnik na levi je v spomin skladatelja Gregorja Riharja, rojenega v Polhovem Gradcu 1. 3. 1796 in umrlega v Ljubljani 24. 7. ...1863. Izdelan je iz nabrežinskega kamna ter zasnovan v t. i. bizantinskem oziroma neoromanskem slogu. Izdelavo spomenika so zaupali kamnoseku Ignaciju Tomanu mlajšemu. Na glavnem delu stele izstopa romanski ločni friz, nad njim je bogat stiliziran rastlinski okras z listi vinske trte in ostanki keliha. Celoto zaključi velik križ. Riharjev poklic in pomen simbolizira tihožitje na spodnjem delu nagrobnika z liro, simbolom glasbenikov, z dolgim trakom in oljčno vejo kot znamenjem miru.Na traku je notno črtovje, na njem pa ostanki notnega zapisa odlomka Riharjeve pesmi “non, non, non morietur in aeternum (vekomaj ne bo umrl). Nagrobni napis in verze je sestavil Luka Jeran. Spomenik so slovesno odkrili novembra 1864. Duhovnik Gregor Rihar je bil organist in vodja ljubljanskega stolnega kora, skladatelj številnih cerkvenih pesmi in prvih maš na slovenska besedila. Rihar je odločilno vplival na razvoj slovenskega cerkvenega petja. Na stolnem koru ga je nasledil nečak Gregor, ki pa je zelo mlad umrl za jetiko. Na nagrobniku piše: Gregorij Rihar, mašnik, sakristan in organist v ljubljanski stolni cerkvi, pervi slovenski pevoskladnik. Kot mašnik je bil posvečen 29. 7. 1829. Verzi: Vikšal z glasi Božjo čast si, pel Marijo, Si preslavil sebe, narod svoj. Pevoskladi Tvoji v daljni svet slovijo, Nevgasljiv spomin ostane tvoj. Postavili spoštovavci. Na podstavku je napisano ime Ign. Thoman ter pripis: Blizo njega počiva njegov stričnik Gregorček Rihar, stolni organist, rojen 1845 pri sv. Petru v Ljubljani, umerl 20. junija 1868. Desno od Riharjevega spomenika stoji nagrobnik barona Ludovica Ahila MacNevena (1795 – 1873), ki je bil potomec irske plemiške rodbine, rodil pa se je v Pragi. Ta spomenik je bil izdelan okrog leta 1873. MacNeven je bil uradnik v avstrijski državni upravi in se je 1853 poročil z Viktorijo Eleonoro baronico Codelli, hčerjo ljubljanskega župana. MacNeven je umrl v Ljubljani. Njegov spomenik je v obliki plitve neoromanske edikule, znotraj katere vidimo ploščo z latinsakim napisom v gotici in velikim družinskim grbom. Ščit je razdeljen na tri polja, v katerih so tri šesterokrake zvezde, jeruzalemski križ in dve vrtnici. Obdaja ga trak z napisom Fortiter ac fideliter (hrabro in zvesto). Na gornji rob ščita sta položena svitka: na levem stoji grajski stolp, na njem pa lovski pes, medtem ko je na desnem jeruzalemski križ, obdan z velikimi perutmi. Pod napisom so vklesani simboli različnih narodnosti v domovini pokojnikovih prednikov: Andrejev križ, irska deteljica, angleška vrtnica in škotski osat. Nagrobnik je izdelan iz rumenkastega peščenjaka, na napisu so sledovi rdeče barve. Prevod napisa se glasi: Ludovic MacNeven de Crannagh O’Kelly iz Aghrima, baron Svetega rimskega cesarstva, rojen v Pragi, 16. VI. 1795, umrl v Ljubljani, 14. 1. 1873. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Osrednji del nagrobnika – plošča z nemškim napisom “Familie Stroy” – je odpadel. Iz družine Stroj je bil poznan slikar Mihael (1803 ...– 1871), ki se je rodil v Ljubnem na Gorenjskem, umrl pa v Ljubljani. Študiral je na Dunaju, bival pa sprva v Zagrebu in potem v Ljubljani. Mihael Stroj je bil znan po cerkvenih kompozicijah ter portretih slovenskih in hrvaških meščanov. Nagrobnik družine Stroj je bil izdelan iz peščenjaka v sedemdesetih letih 19. stoletja. Na podstavku v obliki sarkofaga stoji križ, ki je ovešen z vencem rož, ki ponazarja povezanost tostranskega sveta z onostranstvom ter božjo ljubezen. V sredini križa je puščica, simbol hitrosti in nagle smrti. Krog ponazarja kačo, ki grize svoj rep, kar simbolizira večnost. (Povzeto po M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje, Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana