V prispevku predstavljamo knjižno in elektronsko izdajo Slovarja Pohlinovega jezika avtorja Marka Snoja. Njegovo uporabnost ponazarjamo na pomenski skupini tvorjenk za poimenovanje oseb in ...predstavljamo nekatere nove funkcionalnosti, še zlasti e-slovarja, ki omogočajo učinkovitejšo besedotvorno analizo in so bile s klasično uporabo primarnih Pohlinovih slovarskih virov nedostopne.
The article examines feminatives as a semantic and word-formation category.
In Slavic languages feminatives are mainly regarded as modificational
derivatives formed from masculine derivatives by the ...whole replacement of
the masculine suffix (bor-(-ec/-k?), partial replacement of the masculine
suffix (bra-l/(-ec/-ka), or by adding the feminine suffix to the masculine
suffix (miz-ar/-ka). Due to the expansion of global communication through
mass media, the inevitable broadening of vocabulary requires the adaptation
of borrowed words to the morphemic, morphological and word-formation
paradigms of the borrowing language. As a consequence, it comes as no
surprise that feminatives formed from the same masculine base often have two
or more variants of feminine suffixes (dekan-ica - dekan-ka - dekan-ja).
Three examples of variant feminine suffixes -ica and -ka added to masculine
nouns ending in suffixes -or and -ator, which are of foreign origin, are
examined in this paper. The purpose of the study is to establish which of
the feminine suffixes are more productive and how they conform to the
established patterns. The examined cases of masculine formations using the
borrowed suffixes -or and its variant -ator (in addition to -tor, -itor and
-utor) in the semantic category of living beings show variability in
languages such as Slovene, Serbian and Slovakian, which are dependent on the
existence of an appropriate nominal or verbal base in the language. In
Slovene, such formations are consistently deverbal, while in Serbian and
Slovakian they are either denominal or deverbal. The study focuses on three
masculine formations koordinator, selektor and senator, and examines how
their suffixes combine with the feminine suffix variants (-ka and -ica).
The established pattern in Slovene predicts that masculine formations in
-ator will form feminatives by adding the suffix -ka, while masculine
formations in -or will form feminatives by adding the suffix -ica. In the
example of the words koordinator- ka (from koordin-ator) and selektor-ica
(from selekt-or), the usage confirms this pattern. However, there is a
deviation from this pattern in the example of senatorka (from senat-or),
where the feminative senator-ica would be predicted. The study offers a
possible answer to the question of such deviations from the predictable
patterns in contrast to the actual use of feminative suffixes. It is clear
that language users are guided by different analogies when they form words.
Although these analogies may not be linguistically supported, they are
important in motivating the formation of many new words, especially those
from borrowed bases. The language user depends on the recognition of the
formal structure of the word to be able to choose a predictable
word-formation pattern. In borrowed words, such formal structure is less
clear, since it is based on foreign word-formation patterns with foreign
root and derivational morphemes.
Prispevek prikazuje obravnavo feminativov v slovnicah slovenskega jezika skozi petstoletno zgodovino. Kot najrodnejši in zastopani v prav vseh obravnavanih jezikovnih virih nastopata feminativni ...priponski obrazili -ica in -ka, kot tretje najpogostejše se pojavlja -inja. Primerjava razvrstitvenih pravil za posamezno obrazilo v starejših slovnicah in današnjem jezikovnem stanju kaže večstoletno kontinuiteto, do dstopanj prihaja le pri določenih avtorjih starejših slovnic.
Prispevek utemeljuje potrebo po vključitvi besedotvorne univerbizacije v slovenski besedotvorni sistem, ker se z njo pri tvorbi samostalnika rešujejo nekatere vrste tvorjenk, ki so ostale na obrobju ...tvorbenega raziskovanja, sodobna jezikovna raba pa kaže na njihov porast. Hkrati pa je predlagana terminološka ureditev z rabo domačih izrazov poenobesedenje in poenobesedenka za vzporedna prevzeta izraza univerbizacija in univerbat.
Besedna družina besede Irena Stramljič Breznik
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
08/2015, Letnik:
6, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Prispevek prinaša predlog formalnega opisa besedne družine na način, ki bi ustrezal oblikovanosti take skupine tvorjenk v besedotvornem slovarju slovenskega jezika. Z namenom, da se preveri ...ustreznost predloga in domišljenost zasnove, je izdelan praktičen prikaz nekoliko obsežnejše družine ob iztočnici beseda.
Predlog in veznih sta kot podstavi za nove tvorjenke sicer zelo omejena, vendar ne v celoti zanemarljiva pri prikazu besednih družin. Za predloge je mogoče ugotoviti, da imajo to sposobnost v ...primerjavi s prvotnimi le drugotni, iz česar je mogoče sklepati, da motivacijsko moč črpajo iz svojih izvornih prislovnih, pridevniških ali samostalniških podstav, ki so na sinhroni ravni z uveljavitvijo predložnega pomena zakrite. Vezniki so podstavno omejeni le na tvorbo novih veznikov, in to s sklapljanjem.
Besednodružinski slovar slovenskega jezika prinaša sintezo teoretičnih spoznanj slovenske besedotvorne teorije, ki je aplicirana v slovarskem delu, Strukturiran em po načelu besednih družin. Poleg ...slovaropisnih poskusov v prvi polovici 19. stoletja (U. Jarnik 1832; A. Murko 1833) je to prva tovrstna slovarska realizacija za sodobno slovensko besedje, ki domače slovaropisje aktualno približuje podobnim slovarskim uresničitvam v ruščini, nemščini in bolgarščini. Slovar ponuja tudi oceno o relevantnosti zbranega besedja tako, da vključuje podatke o pojavitvah v obeh slovenskih besedilnih korpusih (Fida, Nova beseda), ki vsak s svojega zornega kota osvetljujeta živostin rabo tvorjenk, zato je primer dela, kjer so rezultati dobljeni na podlagi sinergije več dejavnikov.
Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah Irena Stramljič Breznik
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
08/2015, Letnik:
11, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
Raziskava se osredinja na pregled tistih zloženk v slovenščini, katerih prvi deli so nastali s krnjenemprevzete korenske besede in danes v večini slovanskih jezikov veljajo za najproduktivnejše ali ...novopojavljajoče se tvor bene morfeme. Podrobnejša predstavitev njihove sposobnosti druženja s slov(en/an)skimi podstavami po podatkih iz korpusa Nova beseda je pokazala opazno stopnjo hibridizacije takih zloženk.
PDF
