Paremiološke enote (paremije) se v sodobni slovenščini uporabljajo v različnih tipih dil omrežij. V príspevku analiziramo, kateri dejavniki vplivajo na njihovo rabo na družbenih omrežjih. V empirični ...analizi se omejimo na paremiološke enote s sestavino kruh. Parametri, ki jih v analizi upoštevamo, so: vrsta in specifika družbenega omrežja, splošna poznanost oz. pogostnost rabe paremiološke enote v sodobni slovenščini ter lastnosti, povezane s kontekstualno umeščenostjo paremiološkega žanra v besedila družbenih omrežij.
V príspevku opisujemo lastnosti spola samostalniških frazemov s pomensko sestavino 'človeško'. Na osnovi slovarskih razlag in besedilnih realizacij smo frazemom določili slovnični spol, vključno s ...podspolom človeškosti in živosti, ter referenčni spol. Primerjava je razkrila, da lahko frazemi, specifično vezani na spol, ob neaktualiziranih slovarskih razlagah ohranjajo oz. poglabljajo določene s spolom pogojene stereotipne predstave o moških oz. ženskah.
Profesorica doktorica Erika Kržišnik je utemeljiteljica frazeologije kot jezikoslovne vede na Slovenskem, njena vodilna razvijalka in raziskovalka ter predavateljica. S svojo raziskovalno žilico, ...strokovno vedoželjnostjo, nenehnim preizpraševanjem in kritičnim razmišljanjem je vplivala na več generacij študentov slovenistov in jezikoslovcev, ki jim je odpirala vrata v večplasten in zapleten jezikovni in jezikoslovni svet. Ob njenem življenjskem jubileju ‒ 70-letnici ‒ se ji želim s tem kratkim in fragmentarnim zapisom pokloniti, se ji zahvaliti in čestitati za vse dosežke, predvsem pa srčno voščiti vse najboljše, obilo zdravja, življenjske moči in neusahljive energije.
Identificirani zanimivejsi kolokatorji prislovov zgoraj in spodaj so: a) samostalniki, ki poimenujejo dele besedila oz. neko upodobitev, npr. slika zgoraj (tako se: pasica, stran, fotografija, rob: ...b) glagolska primitiva bid, imeti, npr. biti spodaj: c) glagoli cutnega zaznavanja, npr. gledati: c) glagoli, ki ubesedujejo clovesko besedilno delovanje, npr. pisati, pripisati, objavljati, napisati: d) izglagolski stanjski pridevniki, npr. naveden, omenjen, nastet, opisan, citiran,podpisan: e) prostorska predloga od, v, npr. od zgoraj, spodaj v; f) krajevni prislovi, npr. desno, levo, visoko, dalec, globoko, in g) krajevni zaiinki, npr. tarn, tu. Prislova zgoraj in spodaj sta pogosto sestavini stalnihbesednihzvezinfrazeoloskihenot, npr. od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor: zgoraj brez brez modrcka', spodaj brez brez spodnjic', nekdo/tisti/on/oni tam zgoraj bog', nekje tam zgoraj 'nebesa'.15 Pregledane najpogostejse zveze z izbranimi prislovi, prislovnimi zaimki in pridevniki pokazejo v paru presenetljivo visoko identicno realizacijo najpogostejsih (prostih) besednih zvez, tudi ob zgolj statisticni omejitvi na pet najpogostejsih kolokatoijev, npr. razmeije a) zgoraj - spodaj, npr. slika.fotogr afija, stran zgoraj/spodaj biti, imeti zgoraj/spodaj, zgoraj/spodaj napisati, pripisati: zgoraj/spodaj naveden, omenjen, opisan: od zgoraj/spodaj levo, desno, dalec zgoraj/spodaj tarn, tu zgoraj/spodaj b) spredaj - zadaj, npr. biti, imeti, sedeti spredaj/zadaj: dalec spredaj/zadaj: tam spredaj/ zadaj: spredaj/zadaj od, za, v; c) le\'o - desno,16 npr. le\'otdesno biti: levo/desno zaviti, zapeljati: le\'otdesno spodaj, zgoraj: na, v levo/desno: levo/desno od. Posamezni protipomenski pari spadajo v isto pomensko polje, saj temelji na pripadnosti skupnemu pojmovnemu polju, kot navaja ze A. vidovic Muha (2000: 169) za par dolg - kratek. V slovarskem pomenskem opisu se v teh primerih zdi smiselno ohraniti podatek o medleksemskem pomenskem razmeiju in ga tipolosko ustrezno prikazati; v SSKJ, ki oznacuje dve skupini protipomenk, tj. skrajnostne in dopolnjevalne (Vidovic Muha 2000: 174), je npr. s kvalifikatoijem antonim (ant.) oznaceno razmeije zgoraj - spodaj. Referencna tocka prislova zgoraj je v povedi (1) vezana na govorcevo zaznavanje prostora ('nad mano'), v povedi (2) pa na zaznavanje casa ('prej'). Prim. SSKJ (gesli zgoraj in spodaj), kjer je casovna dimenzija vkljucena v opis ponazarjalnih zgledov zgoraj nave deni podatki 'v predhodnem, dotakratnem besedilu', opombe glej spodaj V predhodnem, dotakratnem besedilu'. Raba izglagolskega pridevnika v prislovni zvezi tipa zgoraj ncn'eden, ki je bila tudi s korpusno analizo identificirana kot pogosta (prim. 2.2), tipicno indicira mestovno (ne prostorsko) referencno tocko With a linguistic pragmatics approach, which explains the meaning of linguistic components relative to the participants of communication and the context of their use, the article analyzes lexicalized Slovene speech acts with spatial reference. The study included place adverbs and adverbial phrases, e.g., tukaj 'here', tam 'there', tja 'there', blizu 'close by', dalec 'far', na levo 'to the left', na desno 'to the right'; prepositions expressing spatial relationships, e.g., pred, 'in front', za 'behind', od 'front', do '(up) to'; and some verbs of motion, e.g., priblizevati se 'to approach', oddaljevati se 'to distance oneself', dohitevati 'to catchup', prehitevati 'to pass up'. The conceptual structuring of space and the expression of spatial relationships in Slovene are largely based on dynamic, relative understanding of space, which is not ab-s solute, but depends on the observer and the temporal dimension (Minkowski's space vs. time). Hence the lexicalization of spatial relationships is enabled and supported by the speaker's egocentric view of the surrounding space. The results of the study that reveal the dimension of the speaker's egocentric view of the surrounding space and the conception of spatial relationships in Slovene have a direct application in lexicography, i.e., in treating the group of spatial (deictic) components.
Im Beitrag wurden Struktur, Funktion und Motivation der slowenischen Phraseme mit der Komponente denar (dt.Geld) analysiert. Anhand der statistischen Angaben, die aus den zwei größten Korpora der ...slowenischen Sprache, Nova beseda und Fida, gewonnen wurden, konnte festgestellt werden, dass das Lexem denar oft verwendet wird und sogar 0,05 Prozent aller Lexeme in der Tageszeitung delo in der Zeitspanne zwischen 1998 und 2007 darstellt. Die polylexikalen und stabilen Strukturen mit der Komponente denar tauchen als sekundäre Sprachzeichen entweder als Kollokationen, Teilidiome oder Idiome auf. Das umfangreich und systematisch gesammelte Sprachmaterial hat gezeigt, dass bei dem Großteil der Phraseme mit der Komponente denar die Semantik des Lexems denar aufbewahrt wird und dass diese Phraseme vorwiegend die referentiellen Phraseme sind. Mit dem phraseologischen Modell imeti denarja kot ("Geld haben wie") 'viel Geld besitzen, reich sein' und seinen Varianten konnte des Weiteren festgestellt werden, dass das ursprüngliche Bild, aus dem das Phrasem entstand, und seine semantische Motivation eng mit dem kulturellen und gesellschaftlichen Leben der einzelnen Gesellschaft bzw. Sprechergruppe aus einem linguo-geographischen Bereich verknüpft sind, was beider zu vergleichenden Komponente in dieser mehr oder weniger lexikalisierten Struktur in unterschiedlichen Sprachen und Dialekten zu Differenzen führen kann.
The purpose of the treatise is to present arguments for supplementing and changing orthographic rules and, at the same time, for confirming their adequacy. It is particularly questions on language ...use raised in public that draw attention to flaws in existing rules, to problems with interpreting them and to new, not yet recorded uses. The treatise comprises findings of 18 authors.
PDF
