Cilj. Svrha je članka, kao i motiv za provedbu ovoga istraživanja, utvrditi prikladnost strukture životopisa koji se unose u mrežni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin (Lica slovenskih ...pokrajina). Namjera je i ustanoviti kriterije ili strukturne elemente koji mogu pomoći pri odlučivanju koje će se osobe uključiti u mrežni biografski leksikon.
Pristup/metodologija/dizajn. Za analizu strukture zapisa koji se unose u mrežni biografski leksikon, kao i za utvrđivanje kriterija za odabir osoba za unos u mrežni biografski leksikon, korištena je metoda analize sadržaja.
Rezultati. Definirani su kriteriji za odabir osoba za upis u mrežni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin (OSP) i struktura životopisa na mrežnom biografskom leksikonu OSP. Zaključeno je i da je poželjno da redoslijed strukturnih elemenata bude nepromjenjiv. Također, zaključeno je da je za razvoj biografskih leksikona bitna i suradnja svih ustanova koje mogu pridonijeti kvaliteti biografskih leksikona.
Ograničenja. Ograničenje istraživanja predstavljala je činjenica da svaku osobu čiji se životopisi uključuju u mrežni biografski leksikon OSP povezuju biografski jedinstveni podatci, isključivo vezani za život te osobe, pa je teško odrediti jedinstvenu strukturu elemenata.
Također, prema našim saznanjima, nema istraživanja koja se bave strukturom životopisa u biografskim leksikonima.
Originalnost/vrijednost. Rezultati istraživanja mogu pridonijeti kvaliteti unosa u mrežni biografski leksikon OSP, ali i u druge mrežne biografske leksikone. Kvalitetnija struktura životopisa i stručni kriterij za odabir osoba koje će biti uključene u biografski leksikon morali
bi utjecati i na zadovoljstvo korisnika samim portalom. Ovaj je rad i poziv za daljnji istraživački rad na tom području.
PurposeThe purpose of the research was to find out if there are any differences in the readability score between abstracts published in scientific journals from library and information science with ...and without an impact factor. Therefore, the author made a comparison between the readability of abstracts from one journal with (Journal of Documentation) and one journal without (Knjižnica or Library) an impact factor.Design/methodology/approachAs a measure of readability, the Flesch Reading Ease Readability Formula was used. Then, with the help of statistical experts, a comparison of the readability scores between the abstracts of two selected journals was performed.FindingsThe results showed that some statistically important differences exist between the abstracts published in the Journal of Documentation and Knjižnica. The statistically important differences were found in the number of words and sentences in abstracts and in the readability of abstracts included in the research. Therefore, it can be said that there exists a statistically important difference between abstracts with and without an impact factor.Originality/valueThe primary purpose was to find out whether there is a statistically important difference in the readability score of abstracts with and without an impact factor in the field of library and information science. Some similar research studies have been conducted in other scientific fields.
Cilj. Svrha je članka, kao i motiv za provedbu ovoga istraživanja, utvrditi prikladnost strukture životopisa koji se unose u mrežni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin (Lica slovenskih ...pokrajina). Namjera je i ustanoviti kriterije ili strukturne elemente koji mogu pomoći pri odlučivanju koje će se osobe uključiti u mrežni biografski leksikon.
Pristup/metodologija/dizajn. Za analizu strukture zapisa koji se unose u mrežni biografski leksikon, kao i za utvrđivanje kriterija za odabir osoba za unos u mrežni biografski leksikon, korištena je metoda analize sadržaja.
Rezultati. Definirani su kriteriji za odabir osoba za upis u mrežni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin (OSP) i struktura životopisa na mrežnom biografskom leksikonu OSP. Zaključeno je i da je poželjno da redoslijed strukturnih elemenata bude nepromjenjiv. Također, zaključeno je da je za razvoj biografskih leksikona bitna i suradnja svih ustanova koje mogu pridonijeti kvaliteti biografskih leksikona.
Ograničenja. Ograničenje istraživanja predstavljala je činjenica da svaku osobu čiji se životopisi uključuju u mrežni biografski leksikon OSP povezuju biografski jedinstveni podatci, isključivo vezani za život te osobe, pa je teško odrediti jedinstvenu strukturu elemenata.Također, prema našim saznanjima, nema istraživanja koja se bave strukturom životopisa u biografskim leksikonima.
Originalnost/vrijednost. Rezultati istraživanja mogu pridonijeti kvaliteti unosa u mrežni biografski leksikon OSP, ali i u druge mrežne biografske leksikone. Kvalitetnija struktura životopisa i stručni kriterij za odabir osoba koje će biti uključene u biografski leksikon moralibi utjecati i na zadovoljstvo korisnika samim portalom. Ovaj je rad i poziv za daljnji istraživački rad na tom području.
Namen: Namen članka je opisati, kako smo v knjižnici na Glasbeni šoli Jesenice uredili in vnesli v sistem COBISS notni arhiv Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne Jesenice.
Metodologija/pristop: Če ...želimo obdelati neko zapuščino, potem moramo najprej nekaj vedeti o sami zapuščini (osebi, zboru ipd.). V našem primeru je to Ženski pevski zbor Milko Škoberne Jesenice. Zato smo se odločili, da bomo v prvem delu raziskave popisali zgodovino Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne Jesenice. V drugem delu raziskave pa prikazali, kako smo notni arhiv Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne vpisali v sistem COBISS.
Rezultati: Podatke o delovanju zbora smo poiskali v lokalnih glasilih, obrnili pa smo se tudi na pevke, ki so prepevale v Ženskem pevskem zboru Milko Škoberne iz Jesenic. Zbirni zapis za "Notni arhiv Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne Jesenice" smo v sistem COBISS vnesli konec novembra 2020, zalogo pa smo mu dodali marca 2021.
Omejitve raziskave: Prvo omejitev pri raziskavi je predstavljajo dejstvo, da Ženski pevski zbor Milko Škoberne iz Jesenic ne deluje več. Drugo omejitev pa je predstavljalo dejstvo, da z obdelavo zapuščin in izdelavo zbirnih bibliografskih zapisov nismo imeli izkušenj.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Z raziskavo smo želeli na enem mestu zbrati podatke o Ženskem pevskem zboru Milko Škoberne Jesenice in predstaviti to posebno zbirko, ki je del knjižnične zbirke na Glasbeni šoli Jesenice. Želeli pa smo tudi prikazati, kako lahko posebno zbirko vnesemo tudi v sistem COBISS.
Cilj: Nastojalo se što dosljednije odrediti odgovarajuće strukturne elemente za pisanje anotacija za književna djela za mlade odrasle čitatelje. Također je cilj bio odrediti razlike među anotacijama ...za mlade odrasle čitatelje objavljene u priručnicima za čitanje kvalitetnih knjiga za mlade i na portalu Dobreknjige.si.
Pristup/metodologija: Kao metoda istraživanja korištena je analiza sadržaja. Odabrano je šezdeset anotacija namijenjenih mladim odraslim čitateljima iz priručnika za čitanje kvalitetnih knjiga za mlade i šezdeset anotacija s portala Dobreknjige.si. Shema kodiranja sastojala se od četrnaest strukturnih elemenata. Anotacije su podijeljene u pojedinačne rečenice, a svakoj rečenici dodijeljen je odgovarajući strukturni element ili elementi.
Rezultati: Anotacije su u prosjeku sadržavale šest strukturnih elemenata. Najčešći su sljedeći strukturni elementi: opis djela, književni lik, tema, okolnosti nastanka djela i druge posebnosti djela, ocjena i autor. Razlika među anotacijama s portala i anotacijama iz priručnika uglavnom se ogleda u duljini anotacija.
Ograničenja: Istraživanje je bilo ograničeno na anotacije koje su pripremili knjižničari.
Praktična primjena: Rezultati istraživanja pomoći će knjižničarima koji objavljuju anotacije u priručnicima za čitanje kvalitetnih knjiga za mlade i na portalu Dobreknjige.si.
Društveni značaj: Anotacije su također važne jer, između ostalog, predstavljaju jedan od načina na koji mladima ili drugoj zainteresiranoj javnosti možemo predstaviti svijet književnosti.
Originalnost/vrijednost: Rad želi utvrditi moraju li se anotacije prilagoditi određenim vrstama čitatelja ili je moguć standardizirani oblik anotacija.
Namen: Namen članka je opisati, kako smo v knjižnici na Glasbeni šoli Jesenice obdělali notni arhiv Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne Jesenice. Metodologija/pristop: Če želimo obdelati neko ...zapuščino, potem moramo najprej nekaj vedeţi o sami zapuščini (osebi, zboru ipd.). V našem primeru je to Ženski pevski zbor Milko Škoberne Jesenice. Zato smo se odločili, da borno v prvem delu popisali zgodovino zbora. Podatke о delovanju zbora smo poiskali v lokalnih glasilih, obrnili smo se tud strok signi na pevke, ki so prepevale v Ženskem pevskem zboru Milko Škoberne Jesenice, in z njimi opravili telefonske intervjuje. V drugem delu pa gre za kronološki prikaz obdelave notnega arhiva v knjižnici na Glasbeni šoli Jesenice. Rezultati: Rezultat prvega dela je kratka zgodovina zbora. Rezultat drugega dela pa je zbirni zapis za notni arhiv Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne Jesenice ter popis zálogé v sistemu COBISS. Omejitve raziskave: Prvo omejitev je predstavljajo dejstvo, da Ženski pevski zbor Milko Škoberne Jesenice ne deluje več. Drugo omejitev je predstavljalo dejstvo, da z obdelavo zapuščin in izdelavo zbirnih bibliografskih zápisov nismo imeli izkušenj. Izvirnost/uporabnost raziskave: Z raziskavo smo želeli na enem mestu zbrati podatke о Ženskem pevskem zboru Milko Škoberne Jesenice in s tem predstaviti kije del knjižnične zbirke na Glasbeni šoli Jesenice. Želeli smo tud strok signi prikazati, kako lahko podatke о tovrstni posebni zbirki vnesemo v sistem COBISS kot primer za nadaljnje delo na tem področju.
Namen: Namen članka je preveriti berljivost izvlečkov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti na primeru izvlečkov iz revije Knjižnica. Zanimala nas je razlika med berljivostjo izvlečkov ...v slovenskem in angleškem jeziku ter med nečlenjenimi in členjenimi izvlečki.
Metodologija/pristop: Berljivost izvlečkov v angleškem jeziku je bila preverjena s pomočjo aplikacije The Flesch Grade Level Readability Formula. Berljivost izvlečkov v slovenskem jeziku pa je bila preverjena s pomočjo prve aplikacije za oceno težavnosti besedil v slovenskem jeziku.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika med berljivostjo izvlečkov v slovenskem in angleškem jeziku, objavljenih v reviji Knjižnica. Izvlečki, objavljeni v slovenskem jeziku, so bolj berljivi, kot izvlečki, objavljeni v angleškem jeziku. Statistično pomembne razlike med nečlenjenimi in členjenimi izvlečki pa ni bilo zaznati.
Omejitve raziskave: Analiziranih je bilo 60 izvlečkov v angleškem in 60 izvlečkov v slovenskem jeziku. Vzorec bi lahko bil večji. Raziskava bi lahko vsebovala izvlečke iz več revij s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati raziskave lahko dajo uredništvu revije Knjižnica nadaljnje usmeritve za izboljšanje berljivosti izvlečkov.
Namen: Predstavljamo založniško dejavnost na Glasbeni šoli Jesenice (GŠJ) in članke, objavljene o njej v lokalnih serijskih publikacijah.
Metodologija/pristop: Publikacije in članke smo predstavili v ...dveh ločenih bibliografijah.
Rezultati: Pripravili smo bibliografijo izdaj GŠJ ter bibliografijo člankov o njej, objavljenih v lokalnih serijskih publikacijah. Bibliografija izdaj obsega 111 enot in zajema obdobje od začetka leta 2003 do konca leta 2020. Bibliografija člankov o njej, objavljenih v lokalnih serijskih publikacij pa 199 enot in zajema obdobje od začetka leta 2017 do konca leta 2020.
Omejitve raziskave: Z založniško dejavnostjo se je na GŠJ intenzivneje začelo po letu 2003. S spremljanjem člankov objavljenih o GŠJ v lokalnih serijskih publikacijah in njihovim vnosom v sistem COBISS pa se je sistematično začelo leta 2017. Zato publikacije izdane pred letom 2003 in članki, objavljeni pred letom 2017 niso vključeni v bibliografijo.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Z založniško dejavnostjo na GŠJ in vnosom člankov o GŠJ objavljenih v lokalnih medijih želimo poskrbeti, da dejavnost Glasbene šole vsaj v določenem obdobju ne šla v pozabo. Tudi prihodnji rodovi si bodo lahko ogledali na kakšen način in kaj se je v določenem obdobju dogajalo na Glasbeni šoli Jesenice. Zato smo te publikacije in članke želeli še posebej izpostaviti.
Namen: V pričujočem prispevku predstavljamo pregled mednarodnih standardov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij. Predstavljamo, kako bibliotekarjevo strokovno znanje pripomore k opremi ...publikacij s podatki.
Metodologija/pristop: Opravili smo pregled mednarodnih standardov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij. Predstavili smo jih in opozorili na vsebino posameznega standarda.
Rezultati: Največ mednarodnih standardov je namenjenih pripravi periodičnih publikacij (SIST ISO 4, SIST ISO 8, SIST ISO 18, SIST ISO 214, SIST ISO 215). Ostali mednarodni standardi, ki govorijo o pripravi publikacij, pa govorijo o pripravi naslovne strani knjig, kazala ter navajanju bibliografskih navedb in citiranju virov informacij. Torej nas že mednarodni standardi, ki obstajajo, opozarjajo, na kaj moramo biti kot bibliotekarji pri pripravi publikacij pozorni.
Omejitve raziskave: V raziskavi smo se pri standardih omejili predvsem na tisti del vsebine standardov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij, ki se je skladal s pripravo publikacij, ki jih izdajamo na Glasbeni šoli Jesenice.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Jasnih podatkov o publikaciji ne potrebujejo le katalogizatorji, ampak tudi raziskovalci in publicisti za pravilno navajanje bibliografskih virov.
Namen: Namen prispevka je ob pomembni obletnici ovrednotiti, kakšna je trenutna zbirka serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice, da bi znali začrtati njen razvoj v ...prihodnosti.Metodologija/pristop: Metodologija, ki smo jo uporabili, zajema pregled podatkov o zbirki serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice za zadnjih deset let ter ustreznost zbranih podatkov s kvantitativnimi kazalci za knjižnično zbirko, navedenimi v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028).Rezultati: Največ serijskih publikacij, ki so del zbirke serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice, je uvrščenih v UDK skupino 0. Uporaba programske opreme COBISS3 in segmenta Serijske publikacije je upravljanje zbirke serijskih publikacij močno olajšala. Zbirka serijskih publikacij po številu enot v matični enoti ter krajevnih knjižnicah Strokovnim priporočilom in standardom za splošne knjižnice (2019) ustreza v 58 %. Glede na strokovna priporočila pa bi bilo treba povečati tudi nakup serijskih publikacij za bralce do 15. leta starosti. Izposoja serijskih publikacij na dom ter obisk čitalnice Občinske knjižne Jesenice sta se, glede na preteklo obdobje, zmanjšali za okoli 35 %.Omejitve raziskave: Od leta 2006 za upravljanje zbirke serijskih publikacij uporabljamo programsko opremo COBISS3 s segmentom Serijske publikacije, kar je omogočilo dvig kakovosti upravljanja zbirke. Pred tem letom so bili podatki, potrebni za kakovostno upravljanje zbirke, težje dosegljivi.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati bodo služili kot osnova za načrtovanje nadaljnjega dela, povezanega s serijskimi publikacijami v Občinski knjižnici Jesenice.
