Članek obravnava poselitev jugovzhodne Slovenije v starejši železni dobi. Ker je bila problematika že predstavljena v samostojni publikaciji, smo v pričujoči razpravi na kratko povzeli znane ...ugotovitve in jih soočili z novimi podatki. Na ta način je bilo mogoče preveriti uporabnost metod in napovednih modelov, uporabljenih pred poldrugim desetletjem. The available evidence on the settlement of south-eastern Slovenia in the Early Iron Age was comprehensively discussed in a book published more than a decade ago. This contribution re-examines the topic in light of new discoveries and also with the aim of assessing the reliability of the methods and predictive modelling used in the past.
The e-publication entitled Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi ('Available evidence for the topography of the Dolenjska, Posavje and Bela krajina regions in the ...Iron Age', only in Slovenian) presents over six hundred sites in the three regions of south-eastern Slovenia that date from this distant period of the past. It is a database that upgrades the first register of Slovene archaeological heritage (Arheološka najdišča Slovenije), published in 1975 by the Institute of Archaeology at the Slovenian Academy of Sciences and Arts. This register was created with the data then available in literature, while field surveys were only performed on select sites or areas. It was followed up by a project devoting to the archaeological topography of Slovenia (Arheološke topografije Slovenije), the main objective of which was to accurately map the already known sites, as well as to discover new ones. Of all the regions of Slovenia, only the updated topography of three regions was published, among them Bela krajina, which was an integral part of the Dolenjska community in the Early Iron Age.
V članku je predstavljeno dvaindvajset višinskih naselij iz mlajše kamene in bakrene dobe v osrednji Sloveniji. Višinska naselja pomembno razširjajo vedenje o poselitvenih strukturah tega časa, saj ...so bila doslej na tem območju poznana le nižinska naselja v okljukih rek in na rečnih terasah. Čeprav stanje raziskav še ne dopušča zanesljive historične interpretacije, pa so bila višinska naselja najverjetneje postojanke ob pomembnih komunikacijah oziroma občasno poseljena zavetišča.
The second volume on the Iron Age settlement at Most na Soči evaluates from various aspects the structures and small finds that has been presented in the first book.
The paper deals with roads and trails that used to lead to Bela Krajina and Žumberak across the Gorjanci Ridge. Seven main routes have been identified that were sometimes more and sometimes less ...frequented, depending on the time and political circumstances. In all periods, however, the most important link between the regions of Dolenjska and Bela Krajina was the communication through the Vahta Pass, which gradually changed from a prehistoric path to a road. It was only in the 1880s that it underwent a thorough reconstruction, during which the most dangerous gradients were smoothed out with a series of hairpin bends.
Članek obravnava ceste in poti, ki so vodile v Belo krajino in Žumberk čez sleme Gorjancev. Ugotovljenih je bilo sedem glavnih smeri, ki so bile glede na čas in politične razmere enkrat bolj in drugič manj frekventne. Prav v vseh obdobjih pa je bila najpomembnejša povezava med Dolenjsko in Belo krajino smer preko prelaza Vahta, ki se je iz prazgodovinske tovorne poti postopoma spremenila v vozno. Resnejšo rekonstrukcijo je doživela šele v osemdesetih letih 19. stoletja, ko so s številnimi serpentinami ublažili najnevarnejše klance.
Članek obravnava ceste in poti, ki so vodile v Belo krajino in Žumberk čez sleme Gorjancev. Ugotovljenih je bilo sedem glavnih smeri, ki so bile glede na čas in politične razmere enkrat bolj in ...drugič manj frekventne. Prav v vseh obdobjih pa je bila najpomembnejša povezava med Dolenjsko in Belo krajino smer preko prelaza Vahta, ki se je iz prazgodovinske tovorne poti postopoma spremenila v vozno. Resnejšo rekonstrukcijo je doživela šele v osemdesetih letih 19. stoletja, ko so s številnimi serpentinami ublažili najnevarnejše klance.