V razpravi so predstavljena in analizirana slovenska prostodostopna terminološka spletišča in spletne strani nekaterih terminoloških slovarskih projektov, ki se razlikujejo po številu virov oziroma ...strokovnih področij, zasnovi, številu avtorjev, obsežnosti itd. Glavni namen je bil ugotoviti možnosti predstavitve raznolikih terminoloških virov v novem terminološkem portalu, pri čemer je treba upoštevati, da imajo različni uporabniki terminologije različne potrebe.
For many years, in language policy documents in Slovenia, the establishing of a terminology portal that would integrate all available terminological resources was planned. Therefore, we have analyzed freely
accessible Slovenian terminological websites (
Terminologišče
,
Termania
,
Evroterm
) and individual specialized dictionary projects (
Islovar
,
EZS glosar
,
Slovar zavarovalnih izrazov
). These resources have different designs, one or more authors, various number of resources or subject fields, some of them contain definitions and equivalents, so the question arises on how to reasonably combine them in one place. It is very important to determine its primary addressee in the initial phase of planning of the portal since different
terminology users (e.g. subject field experts, translators, proofreaders) have different needs.
Therefore, it is very important to consider how to organize terminological resources and ensure their updating. We find the Croatian
Terminology Portal (http://nazivlje.hr/) which offers a unique search engine for all terminological sources that are a part of larger groups, sufficiently transparent and user-friendly for that purpose.
Već dugi niz godina u službenim dokumentima povezanim s jezičnom politikom u Sloveniji predviđa se postavljanje zajedničkoga terminološkog portala koji bi objedinio sve raspoložive terminološke izvore, pa smo stoga analizirali slobodno dostupne internetske stranice slovenske terminologije (
Terminologišče
,
Termania
,
Evroterm
) i pojedinih specijaliziranih rječnika (npr.
Islovar
,
Rječnik EZS
,
Rječnik pojmova osiguranja
).Analizirani izvori međusobno se razlikuju dizajnom, brojem autora, izvorima ili tematskim područjima, neki od njih sadržavaju definicije i ekvivalente, pa se postavlja pitanje kako ih sve opravdano navesti na jednom mjestu. Veoma je važno već u početnoj fazi planiranja izrade portala odrediti ciljnoga korisnika jer različiti korisnici (npr. različiti stručnjaci, prevoditelji, lektori i drugi) imaju različite potrebe. To podrazumijeva važnost razmatranja načina organizacije terminoloških izvora i postupke njihova ažuriranja. Upravo stoga smatramo da je rješenje Hrvatskoga terminološkog portala (http://nazivlje.hr/) koje nudi zajedničku tražilicu za sve terminološke
izvore, uvrštene u veće skupine i pregledno razvrstane u terminološke izvore, dovoljno transparentno i za tu svrhu prilagođeno korisniku.
V razpravi so predstavljena in analizirana slovenska prostodostopna terminološka spletišča in spletne strani nekaterih terminoloških slovarskih projektov, ki se razlikujejo po številu virov oziroma ...strokovnih področij, zasnovi, številu avtorjev, obsežnosti itd. Glavni namen je bil ugotoviti možnosti predstavitve raznolikih terminoloških virov v novem terminološkem portalu, pri čemer je treba upoštevati, da imajo različni uporabniki terminologije različne potrebe.
IZZIVOV NE BO ZMANJKALO Tomazin, Mateja Jemec
Slavistična revija,
10/2011, Letnik:
59, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Vesna Pozgaj Hadzi in Tatjana Balazic Bulc predstavljata kontrastivno jezikoslovje, ki se je uveljavilo pred priblizno pol stoletja, v prvi fazi pa se je posvecalo predvsem napovedovanju in ...diagnosticiranju jezikovnih napak oz. interferenc. Glavni ocitki pri tovrstnih analizah so bili povezani predvsem s sklepanjem po jezikovnem cutu raziskovalca. Z razvojem korpusnega jezikoslovja pa se je zanimanje za kontrastivne analize zopet povecalo. V Sloveniji so se s kontrastivnimi raziskavami zaceli intenzivneje ukvarjati konec 80. let 20. stoletja, na Hrvaskem pa so z raziskavami zaceli ze prej in tako tudi uspesno posodobili poucevanje tujih jezikov. Kontrastivno raziskovanje slovenscine in hrvascine sega v 70. leta prejsnjega stoletja, sprva so se avtorji ukvarjali predvsem z analizo napak na razlicnih jezikovnih ravninah, torej z iskanjem podobnosti in razlik med jezikovnima sistemoma v stiku, nadaljevanje raziskav na tem podrocju je pomagalo tudi pri izdelavi primernih didakticnih gradiv, torej kontrastivnih ucbenikov, vadnic in prirocnikov, cemur je sledila tudi korekcija napak po artikulacijski in verbotonalni metodi. Sedanje raziskave se nadgrajujejo s sociolingvisticnim pristopom, ki omogoca usvajanje interkulturne sporazumevalne zmoznosti, korpusno jezikoslovje pa danes omogoca tudi primerjavo dveh jezikovnih variant, tj. jezik govorcev prvega jezika in jezik govorcev tujega jezika. S kontrastiranjem korpusa usvajanja hrvaskega jezika in kontrolnimi korpusi so se pokazale razlike v rabi konektorjev, kar omogoca vpogled v jezikovno rabo dolocene diskurzivne skupnosti in ponuja moznosti za iskanje odgovorov na nova raziskovalna vprasanja. 1 Prvi sklop obsega stiri razprave. Peter Jurgec predstavlja zanimiv pristop, v katerem utemeljuje, zakaj je poznavanje slovenskega fonoloskega gradiva koristno za splosno fonolosko teorijo in svoj pristop utemeljuje na stopicah, prozodicnih enotah, ki presegajo zlog, hkrati pa so manjse od prozodicne besede. Hkrati slovenscina s svojo narecno raznovrstnostjo in nekaterimi prevzetimi besedami, ki nimajo nakljucnih samoglasniskih pojavov, ponuja dober gradivni vir za preucevanje samoglasniskih sistemov v vseh jezikih. Pri tem izpostavlja dve zakonitosti slovenskega samoglasniskega gradiva, in sicer da je inventar nenaglasenih samoglasnikov manjsi ali enak od inventarja naglasenih samoglasnikov, poleg tega pa poudarja, da inventar naglasenih samoglasnikov ni nujno podmnozica inventarja naglasenih samoglasnikov, kar potrjujejo vsa slovenska narecja. Distribucija naglasenih in nenaglasenih samoglasnikov (tudi v slovenscini) je relevantna za oblikovanje sodobne fonoloske teorije moznih samoglasniskih inventarjev. Izredno zanimivo je tudi dejstvo, da je slovenscina kot fonoloski sistem posebna v tem, da se prevzete besede naceloma izogibajo nekaterim samoglasnikom, ki so cisto sprejemljivi v domacem besedju, ceravno bi pricakovali, da bo tuji glas prevzet z najblizjim slovenskim glasom. Ta pojav je zato sirse zanimiv za fonolosko teorijo izjemnosti. Vojko Gorjanc opozarja na pomen zagotavljanja jezikovnih pravic kot temeljnih pravic in enakopravne obravnave vseh tako pred zakoni kot tudi v vseh drugih druzbenih sferah. Pri tem se posebej posveca prevajanju in tolmacenju v javnih in predvsem v zdravstvenih ustanovah, kjer se komunikacija z bolniki, ki ne govorijo jezika, ki bi bil znan zdravstvenemu osebju, razvije lahko le s pomocjo improvizacije. Posamezniki ali skupine posameznikov, ki so zaradi neznanja jezika v nekem okolju v depriviligiranem polozaju, imajo tezave tudi pri zagotavljanju svobode govora, pravice do politicne soudelezbe, celo do svobode in varovanja zivljenja, npr. pri prosilcih za azil. Slovenska zakonodaja zaenkrat predvideva le sodno tolmacenje in prevajanje za azilni postopek, vse prepogosto pa se prezre se eno skupino, in sicer osebe z okvaro sluha, torej uporabnike slovenskega znakovnega jezika, ki so pravzaprav ena od jezikovnih manjsin v Sloveniji. Izobrazevanje tolmacev, ki je doslej potekalo v okviru zdruzenja tolmacev za slovenski znakovni jezik, je preseglo okvire zdruzenja in vse bolj se kazejo utemeljene potrebe in zahteve, da se tovrstno izobrazevanje preseli v univerzitetno okolje. Vsa omenjena podrocja so vkljucena tudi v razvojne nacrte Oddelka za prevajalstvo FF UL, ki bo tako na eni strani zagotavljalo poti do uspesne komunikacije v druzbi, na drugi pa omogocilo neprivilegiranim skupinam zmanjsevati demokraticni deficit.
The Dictionary of Legal Terminology' shows the conceptual system of modern Slovenian law. In more than 10,000 dictionary entries, we present the terminology of contemporary Slovenian legal science, ...legal practice and legislation after 1991. The dictionary is primarily intended for legal experts, who practice various professions (including judges, lawyers, notaries, prosecutors as well as heads of HR and legal departments in companies). It is also intended for students of law and related sciences, in order to familiarize them with the conceptual system of Slovenian law in a professionally relevant manner. In order to use the dictionary efficiently at least a basic knowledge of law is required. This does not mean that journalists, translators, proof-readers and others who encounter legal terminology cannot use it. However, it should be borne in mind that definitions contained in a terminological dictionary are very concise and sufficiently informative only for an expert who is familiar with the conceptual system of a specific field of study, while other users are provided with a suitable starting point so they can find additional information if necessary.
PDF
