Uvod: Prva izkušnja z dojenjem je za mater soočanje s svojim telesom, občutki in učenje ob lastni izkušnji. V tem procesu mati potrebuje podporo in zdravstvenovzgojne nasvete zdravstvenih delavcev. ...Namen raziskave je bil raziskati doživljanja in izkušnje mater pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja ter kako so ob tem doživljale podporo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna raziskava. Na namenskem vzorcu osmih mater, ki so dojile in katerih otroci so bili stari vsaj štiri mesece, vendar ne več kot dve leti, z različnimi poteki dojenja, so bili opravljeni intervjuji z delno strukturiranim vprašalnikom. Intervjuvanke so bile v povprečju stare 30 let. Pridobljeni podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo.Rezultati: Identificirane so bile tri kategorije: (1) doživljanje in izkušnje mater; (2) podpora pri dojenju in (3) vključevanje diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da so predstave, ki jih imajo matere o dojenju, pogosto idealizirane, in da za vzpostavitev ter vzdrževanje dojenja potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo.Diskusija in zaključek: Matere dojenje doživljajo zelo raznoliko in individualno, predvsem pa zelo čustveno in psihično stresno, ko ne poteka, kot bi si želele. Strokovna pomoč diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri podpori dojenja se jim zdi zelo pomembna. Ključno je, da si ta vzame dovolj časa, da mater vodi in jo uči, kako postati samostojna pri dojenju.
Uvod: Veliko otrok z bronhopulmonalno displazijo potrebuje dolgotrajno zdravljenje s kisikom, nekateri pa tudi zdravljenje s kisikom v domačem okolju. Namen raziskave je bil preučiti izkušnje staršev ...s pripravo na zdravljenje s kisikom po odpustu otroka v domače okolje in poznejšo podporo.Metode: Uporabljen je bil kvantitativen pristop raziskovanja. Za merski instrument je bil uporabljen delno strukturiran vprašalnik, oblikovan na osnovi pregleda literature. Sodelovalo je 43 staršev otrok, ki so se zdravili s kisikom na domu od januarja 2014 do julija 2016.Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je četrtina (25,6 %) staršev težko sprijaznila z odpustom otroka, ki je potreboval zdravljenje s kisikom v domačem okolju, 18,6 % je dejstvo sprejelo brez težav. Največ informacij o zdravljenju s kisikom na domu in tehničnih informacij so vsi anketirani starši pridobili v času zdravljenja otroka na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev. Anketirani starši, ki živijo v predmestju, bolj izražajo strah glede nezaupanja v svoje sposobnosti (t = 5,74, p = 0,006) kot tudi strah pred kronično boleznijo otroka (t = 4,82, p = 0,013).Diskusija in zaključek: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so starši dobro pripravljeni na odpust otroka iz bolnišnice v domače okolje, vendar se situacija spremeni, ko so z otrokom sami doma oziroma se mu spremeni zdravstveno stanje. Z dobro zdravstveno vzgojo in podporo se lahko staršem otrok, ki se zdravijo s kisikom na domu, bistveno olajša skrb za njihovega otroka.
Introduction: The physiological changes in hormonal levels occurring during perimenopause and postmenopause may affect the health of women. The purpose of the research was to explore the views and ...attitudes of women of this stage towards menopause, health, healthy lifestyle and some aspects of information regarding menopause. Methods: The study was based on a quantitative and qualitative approach. A semi-structured questionnaire (Cronbach α = 0.813) was used as a research instrument. The open question was interpreted by a qualitative method. A random systematic sample consisted of one hundred female patients, aged 45 to 60 years, attending a private healthcare institution. The survey was conducted in October 2014. The data collected were processed with the software Microsoft Excel and SPSS version 20.0. Results: The self-reported health status of the respondents was good (57.3 %) or very good (22.3 %). The most commonly cited symptoms included hot flushes and night sweats (x̅ = 2.73), sleep problems (x̅ = 2.8), and mental and physical exhaustion (x̅ = 2.70). Information from nurses was never sought by 57.6 % and occasionally by 9.8 % of the respondents, although the interviewees expressed the need for more comprehensive information on the subject. The identified subcategories include a positive attitude and self-confidence, support of the environment, consumer health information and healthy lifestyle. Discussion and conclusion: The research participants have a positive attitude to health, they are aware that there is much they can do to maintain and improve their health. As they also expressed the need to be better informed, the scope of nurses' work in referential out-patient clinics may be extended to menopausal counselling. However, more research on this topic needs to be undertaken.
Uvod: Prva izkušnja z dojenjem je za mater soočanje s svojim telesom, občutki in učenje ob lastni izkušnji. V tem procesu mati potrebuje podporo in zdravstvenovzgojne nasvete zdravstvenih delavcev. ...Namen raziskave je bil raziskati doživljanja in izkušnje mater pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja ter kako so ob tem doživljale podporo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna raziskava. Na namenskem vzorcu osmih mater, ki so dojile in katerih otroci so bili stari vsaj štiri mesece, vendar ne več kot dve leti, z različnimi poteki dojenja, so bili opravljeni intervjuji z delno strukturiranim vprašalnikom. Intervjuvanke so bile v povprečju stare 30 let. Pridobljeni podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo. Rezultati: Identificirane so bile tri kategorije: (1) doživljanje in izkušnje mater; (2) podpora pri dojenju in (3) vključevanje diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da so predstave, ki jih imajo matere o dojenju, pogosto idealizirane, in da za vzpostavitev ter vzdrževanje dojenja potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo. Diskusija in zaključek: Matere dojenje doživljajo zelo raznoliko in individualno, predvsem pa zelo čustveno in psihično stresno, ko ne poteka, kot bi si želele. Strokovna pomoč diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri podpori dojenja se jim zdi zelo pomembna. Ključno je, da si ta vzame dovolj časa, da mater vodi in jo uči, kako postati samostojna pri dojenju.
Uvod: Patronažno zdravstveno varstvo je pomemben člen pri odkrivanju, spremljanju in obravnavi kroničnih bolezni na primarni ravni. Namen raziskave je bil predstaviti izkušnje in stališča do ...nadgrajene preventivne obravnave ter obiskov na domu.
Metode: Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom (Cronbach α = 0,92). Sodelovalo je 50 diplomiranih medicinskih sester, odzivnost je bila 81-% (n = 41). Opravljena je bila tematska analiza odprtih vprašanj. Za kvantitativne podatke je bila uporabljena opisna statistika, t-test, analiza variance in korelacijska analiza.
Rezultati: Prispevek preventivnih obiskov na domu anketiranci vidijo v zdravstvenovzgojnem delovanju (x = 4,34, s = 0,85), odkrivanju rizičnih dejavnikov (x = 4,12, s = 0,81) in ohranjanju kakovosti življenja pacientov ( x= 4,10, s = 0,92). Zadovoljstvo anketirancev je povezano s sprejemanjem obiskov s strani pacientov in družin (r = 0,754, p < 0,001), s prispevkom k stroki patronažnega varstva (r = 0,766, p < 0,001) ter z obravnavo posameznika z družino (r = 0,693, p < 0,001). V tematski analizi sta bili identificirani dve temi, in sicer (1) pozitivne izkušnje z obiski in (2) negativne izkušnje z obiski.
Diskusija in zaključek: Novo obliko preventivnih patronažnih obiskov v domačem okolju anketirani podpirajo, še posebej možnost celovite obravnave posameznika in njegove družine. Glede na ugotovitve se predlaga, da medicinska sestra v patronažnem varstvu postane enakovreden partner v timu referenčne ambulante na nacionalnem nivoju.
Uvod: Prilagajanje je ključni dejavnik za uspešno soočenje posameznika s spremembami v svojem notranjem in zunanjem okolju. Z aktivnostmi zdravstvene nege medicinske sestre pomagajo zagotoviti ...potrebne vire za uspešnejši proces prilagajanja. Avtorji v prispevku razpravljajo, ali bi teoretični model prilagoditve Calliste Roy ustrezal pri obravnavi in zdravstveni negi v enoti za zdravljenje bolečine.Metode: Uporabljena je triangulacija metod pregleda literature in kvalitativne metode z raziskovalno tehniko kritičnega dogodka. Pregled literature je bil narejen v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi COBIB.SI in Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL). Pridobljenih je bilo 165 zadetkov in uporabljenih 34 znanstvenih člankov ter 7 monografij. Kriteriji izbora so bili primarni viri Calliste Roy, dostopnost, relevantnost, kritična ponazoritev teoretičnega modela. Tehnika kritičnega dogodka v treh fazah opiše incident, ga analizira ter poda možne izide. Rezultati: Adaptacijski model Calliste Roy je aplikativen, uporaben in v sedanji situaciji se dobro dopolnjuje s štirinajstimi temeljnimi življenjskimi aktivnostmi po Virginie Henderson. Model daje možnost ocene tako fizičnega kot psihosocialnega stanja. Najpomembnejše prepoznane intervencije medicinske sestre, ki pripomorejo k prilagoditvenemu procesu pacienta, so psihosocialna podpora, učenje in svetovanje. Diskusija in zaključek: Prednost obravnave pacienta z rakom in bolečino po izbranem modelu zdravstvene nege je v možnosti ocene stanja po vseh štirih ravneh prilagajanja in v prikazu načrta zdravstvene nege. Pokazalo se je kot pozitivno, da medicinska sestra lahko s psihosocialno podporo in informiranjem vpliva na kakovost življenja pacienta. Pacient in družina se soočata s kronično boleznijo, načinom življenja in pomenom poznavanja ter nadzorovanja bolečine.
Interprofessional collaboration is an important part of palliative care. Effective communication and information exchange is essential for a high quality of care. The aim of this study was to test ...the effectiveness of a new tool for exchanging information between professionals in palliative care on primary healthcare level.
With suggestions from the experts regarding palliative care needs in an interprofessional team from the Delphi study and community nurses from the field, we developed a paper version of the tool. The paper version was tested in a pilot phase, and subsequently, we conducted ten semi-structured interviews with the users of the new tool to test its feasibility and usability. The data were analyzed using qualitative content analysis, leading to improvement and development of the digital version of the new tool.
After completing the pilot phase of the research, we identified the following four categories: a systematic tool for more consistent treatment and better communication during the patient's visit; training and empowerment; quality, safety and digitalization; these categories were later included in the final version of the digital communication tool.
Effective palliative care requires a good exchange of information and communication between all care professionals who work with the patient. Effective communication contributes to making patients and their relatives feel safe in their home environment and allows patients to stay in their homes even as their disease progresses. The systematical new tool was assessed as useful to improve interdisciplinary cooperation and prepared in a digital version. Further research after the long-term use of the developed digital tool in everyday work might confirm its sustaining importance.
Izkušnje študentov iz praktičnega usposabljanja in kliničnega okolja so eni izmed pomembnejših elementov v procesu izobraževanja za zdravstveno nego. Vloga mentorja je ključna pri vodenju, usmerjanju ...in razvoju bodoče generacije. Biti mentor, pomeni imeti privilegij in odgovornost, pomagati študentu osvojiti ter povezati teorijo s prakso. Za osnovo zbiranja in analize virov je bil uporabljen pregled literature. Za namen predstavitve vsebine in pojmov je bila izbrana opisna raziskovalna metoda. Prispevek želi približati in osvetliti praktično usposabljanje v zdravstveni negi s poudarkom na mentorstvu in njegovem pomenu za kakovostno prakso. Praktično usposabljanje je centralni del izobraževanja, ki razvija veščine, kritičnost, analitičnost in spodbuja samorefleksijo.
PDF
