Purpose
To determine whether the psychological state of patients with head and neck cancer (HCN) is associated with their nutritional status.
Methods
In 40 patients with locally advanced HNC treated ...with definitive or adjuvant (chemo)radiotherapy, psychological and nutritional status were assessed before treatment, at its completion and 3 months’ post-therapy. Psychosocial distress was measured using the Hospital Anxiety and Depression Scale questionnaire (HADS-A, HADS-D), whereas the nutritional status was evaluated using standard methods (Nutritional Risk Screening Tool 2002, anthropometric data, dynamometry and laboratory tests) and with a bioelectrical impedance analysis parameter phase angle (PA).
Results
Before treatment, more patients were screened positive for anxiety than at treatment completion (
p
= 0.037) or 3 months’ post-therapy (
p
= 0.083). Depression prevalence was non-significantly higher at the end and after therapy. Compared to the baseline, more cachectic patients and a reduction of PA values were found at successive assessments. Anxiety was more often recorded among malnourished/cachectic patients (assessment 1,
p
= 0.017; assessment 2,
p
= 0.020) who were also found more frequently depressed (assessment 2,
p
= 0.045; assessment 3,
p
= 0.023). Significantly higher PA values were measured in patients without distress determined at 3 months’ post-therapy by the HADS-A (
p
= 0.027).
Conclusion
The association between the psychological and nutritional status found in this pilot study and the options for intervention warrants further clarification in a larger prospective trial.
Izhodišče: Kakovost življenja (KŽ) slovenskih bolnikov z rakom glave in vratu (RGV), zdravljenih z radioterapijo (RT), še ni bila sistematično ovrednotena z mednarodno uveljavljenimi orodji, kar bi ...omogočilo primerjavo z rezultati tujih raziskav.
Metode: 40 bolnikov z RGV, zdravljenih s primarno (N=23) RT ali RT po operaciji (N=17), je pred pričetkom RT, ob koncu RT in 10–12 tednov po zaključku zdravljenja izpolnilo dva validirana in v slovenščino prevedena vprašalnika Evropske organizacije za raziskovanje in zdravljenje raka (EORTC): splošen vprašalnik QLQ-C30, namenjen bolnikom z različnimi vrstami raka, in vprašalnik QLQ-H&N35, namenjen bolnikom z RGV. Kot klinično pomembne smo opredelili statistično pomembne razlike med dvema meritvama, ki so znašale 10 točk ali več.
Rezultati: Pred RT so imeli slabšo KŽ bolniki s traheostomo ali hranilno sondo, kadilci, bolniki s pridruženimi boleznimi in s človeškim virusom papiloma nepovezanimi raki. Intenzivnost zdravljenja (višji odmerek RT, dodatek kemoterapije k RT) je pomembno vplivala na KŽ ob koncu RT, ne pa tudi 10–12 tednov po zdravljenju. Analiza dinamike spreminjanja kazalcev KŽ je potrdila, da se v večini primerov stanje vrne na raven pred začetkom RT. Izjema so bili kazalci, povezani z okvarami bolnikovega sistema okušanja in slinjenja, ki so specifične za RT: njihova končna ocena je bila pomembno slabša kot ocena pred RT.
Zaključek: Ocene različnih kazalcev KŽ pri slovenskih bolnikih z RGV pred, med in po RT so primerljive z rezultati podobnih analiz v tujini. KŽ po zdravljenju z RT je odvisna predvsem od stopnje okvar okušanja in slinjenja, kar vpliva tudi na požiranje.
Izhodišče: Kakovost življenja (KŽ) slovenskih bolnikov z rakom glave in vratu (RGV), zdravljenih z radioterapijo (RT), še ni bila sistematično ovrednotena z mednarodno uveljavljenimi orodji, kar bi ...omogočilo primerjavo z rezultati tujih raziskav. Metode: 40 bolnikov z RGV, zdravljenih s primarno (N=23) RT ali RT po operaciji (N=17), je pred pričetkom RT, ob koncu RT in 10–12 tednov po zaključku zdravljenja izpolnilo dva validirana in v slovenščino prevedena vprašalnika Evropske organizacije za raziskovanje in zdravljenje raka (EORTC): splošen vprašalnik QLQ-C30, namenjen bolnikom z različnimi vrstami raka, in vprašalnik QLQ-H&N35, namenjen bolnikom z RGV. Kot klinično pomembne smo opredelili statistično pomembne razlike med dvema meritvama, ki so znašale 10 točk ali več. Rezultati: Pred RT so imeli slabšo KŽ bolniki s traheostomo ali hranilno sondo, kadilci, bolniki s pridruženimi boleznimi in s človeškim virusom papiloma nepovezanimi raki. Intenzivnost zdravljenja (višji odmerek RT, dodatek kemoterapije k RT) je pomembno vplivala na KŽ ob koncu RT, ne pa tudi 10–12 tednov po zdravljenju. Analiza dinamike spreminjanja kazalcev KŽ je potrdila, da se v večini primerov stanje vrne na raven pred začetkom RT. Izjema so bili kazalci, povezani z okvarami bolnikovega sistema okušanja in slinjenja, ki so specifične za RT: njihova končna ocena je bila pomembno slabša kot ocena pred RT. Zaključek: Ocene različnih kazalcev KŽ pri slovenskih bolnikih z RGV pred, med in po RT so primerljive z rezultati podobnih analiz v tujini. KŽ po zdravljenju z RT je odvisna predvsem od stopnje okvar okušanja in slinjenja, kar vpliva tudi na požiranje.
PDF
