Samostojna vožnja avtomobila posamezniku omogoča neodvisnost in dejavno vključenost v družbo. Predstavlja kompleksno dejavnost, ki zahteva uporabo kognitivnih, senzoričnih in motoričnih sposobnosti ...voznika. Naraščajoči delež starejših v Sloveniji, tako kot v ostalih delih razvitega sveta, pomeni, da se bo v bližnji prihodnosti pomembno povečalo tudi število oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi, najpogostejši med njimi sta Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen. Čeprav starejši povzročijo razmeroma malo prometnih nezgod, se to najverjetneje povezuje s pogostostjo njihove udeležbe v prometu. Upoštevajoč število prevoženih kilometrov so starejši ena od starostnih skupin, ki povzroči največ prometnih nesreč. Pri bolnikih z napredovalo demenco pa so sposobnosti vožnje še dodatno poslabšane, učinkovitost strategij kompenzacije vožnje (npr. izogibanje vožnji ponoči in vožnji po avtocesti) pa vprašljiva. Raziskave o vozniški uspešnosti posameznikov v začetni fazi demence niso povsem enoznačne, zato se o vozniški sposobnosti ne smemo odločati le na osnovi diagnoze. Potrebna je individualna skrbna analiza kliničnega stanja in dodatnih podatkov, dobljenih z nevropsihološkimi testi in preizkusno vožnjo. Ključno je upoštevanje posebnosti nevroloških in drugih okvar pri posameznih boleznih ter možnosti kompenzacije okrnjenih sposobnosti. Glede na široko paleto dejavnikov, ki vplivajo na oceno vozniške zmožnosti, enoznačnega priporočila o vozniški zmožnosti ob postavitvi diagnoze demenca ali parkinsonizem ni moč podati.
Prolonged periods of complete physical inactivity or bed rest trigger various alterations in the functional and metabolic levels of the human body. However, bed rest-related adaptations of the ...central nervous system are less known and thoroughly studied. The aim of this study was to investigate brain electrophysiological changes using event-related potentials (ERPs) after 14 days of bed rest and 12 consecutive sessions of computerized cognitive training (CCT). Sixteen older (Mage= 60 years) healthy volunteers were randomly divided into a CCT treatment group and an active control group. All participants performed ERP measurements based on the foveal visual presentation of a circle on a black background before and after bed rest. After 14 days of bed rest, participants in the control group showed increased peak P1 amplitude (p = .012), decreased P1 latency (p = .024), and increased P2 amplitude (p = .036), while the CCT group also showed decreased P1 latency (p = .023) and decreased P2 latency (p = .049). Our results suggest that, even from a central adaptation perspective, prolonged periods of physical inactivity or bed rest trigger additional neural recruitment and should therefore be minimized, and that CCT may serve as a tool to mitigate this. Future research should focus on other aspects of central nervous system adaptation following periods of immobilization/hospitalization to improve our knowledge of influence of physical inactivity and its effects on cortical activity and to develop appropriate countermeasures to mitigate functional dysregulation.
V zadnjih nekaj desetletjih se je izredno povečalo zanimanje za kognitivni trening in njegovo uporabo. Kognitivni trening (KT), ki je pogosto omenjen tudi kot umovadba, možganski trening ipd., ...opredeljujemo kot vodeno vadbo specifičnih nalog, običajno strukturiranih, z namenom izboljšanja umskih sposobnosti. Posamezniki lahko vadijo različne kognitivne procese, od pozornosti do različnih vrst spomina, izvršilnih sposobnosti, hitrosti procesiranja informacij in reševanja problemov. V tem članku je predstavlje-nih nekaj temeljnih značilnosti KT. Po kratki predstavitvi zgodovinskega ozadja KT sledi opis osnovnih parametrov KT, povzetih po metaanalizi Lampita idr. (2014). Posebej je predstavljen računalniški KT in njegove prednosti. Večina članka je namenjena razpravi o kriterijih za opredelitev uspešnosti kognitivnih treningov, s poudarkom na trajanju učinkov KT in daljnem transferu, tj. izboljšanju tistih umskih sposobnosti, ki niso bile neposredno vključene v KT. Omenjena je tudi nevroplastičnost kot možganska podlaga KT. Članek zaključuje, da bo potrebnih še veliko študij, ki bodo natančneje preučile vse potrebne lastnosti KT za dober, učinkovit in trajnejši uspeh, kakor tudi študij, ki bodo natančneje preučile izbor izhodnih mer za zanesljivo in veljavno merjenje učinkov KT. Področje KT je kljub vsemu obetavno področje psihologije, nevroznanosti in sorodnih disciplin, ki lahko veliko prispeva posamezniku in družbi.
Over the past few decades, there has been an increased interest in cognitive training and its use. Cognitive or brain training (CT) is defined as guided training in specific tasks, usually ...structured, with the intention of improving individuals’ cognitive abilities while engaging specific cognitive processes, such as attention, memory processes, executive functioning, information processing, or problem solving. This paper presents basic features of CT. A short description of the historical background of CT is given, followed by a description of basic CT parameters as summarized from a meta-analysis published by Lampit et al. (2014). Computerized CT and its advantages are presented as well. The bulk of the paper is dedicated to a discussion of CT effectiveness with emphasis on effectiveness and duration of CT-associated changes and far transfer (i.e., improvement of those cognitive abilities that were not directly engaged during CT training). Neuroplasticity, the presumptive brain underpinning of CT, is introduced. The final conclusion is that there is still a significant need for additional studies that will investigate the different facets of CT, so as to best ensure effective planning and durable outcomes for CT. In addition, there is a need for studies to investigate the best selection of outcome measures for evaluation of CT effectiveness to most clearly demonstrate reliable and valid outcomes. The area of CT, combining important fields, including psychology, neuroscience and other related disciplines, has an optimistic future and can contribute importantly to both the individual and societal level.
Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je nujna za vsakodnevno delovanje v okolju in je odvisna od širokega spektra kognitivnih sposobnosti. Namen pričujoče raziskave je bil ...preveriti učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na povečanje obsega kratkoročnega spomina, delovnega spomina, vidnoprostorskega spomina in besednega spomina ter na izboljšanje hitrosti procesiranja informacij in izvršilnih funkcij pri nadarjenih učencih. V raziskavi je sodelovalo 28 učencev iz 5. in 6. razreda osnovne šole, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci na različnih področjih in so na testu inteligentnosti (Standardne progresivne matrike SPM) dosegli nadpovprečen rezultat. V eksperimentalni skupini (13 učencev) so nadarjeni učenci izvajali kognitivni trening z nalogami virtualnega labirinta v osmih srečanjih po 45 minut enkrat tedensko, medtem ko je bila kontrolna skupina pasivna. Rezultati so pokazali, da je bil kognitivni trening učinkovit, saj so nadarjeni učenci v eksperimentalni skupini v primerjavi z učenci iz kontrolne skupine po končanem treningu z virtualnim labirintom dosegli statistično pomembno boljše rezultate pri hitrosti procesiranja in pri takojšnjem priklicu vidnoprostorskega spomina. Rezultati naše raziskave kažejo na učinkovitost kognitivnega treninga tudi pri nadarjenih učencih z višjimi kognitivnimi sposobnostmi.
Računalniški kognitivni treningi (RKT) za otroke z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) so namenjeni premagovanju specifičnih primanjkljajev in zmanjševanju simptomov, povezanih z motnjo ...pozornosti. Tovrstni treningi postajajo vse bolj razširjeni in raziskani, vendar še ni povsem jasno, kako učinkovito vplivajo na generalizirane funkcionalne primanjkljaje, kot so pomanjkanje pozornosti, impulzivnost, pomanjkanje inhibicije na področju vedenja ter primanjkljaji na področju načrtovanja in organizacije. Primanjkljaji na področju izvršilnih sposobnosti, kamor spadajo tudi primanjkljaji na področju delovnega spomina, predstavljajo pomemben del ADHD in morda predstavljajo tudi osnovo za ostale simptome ADHD kamor spadajo težave na področju pozornosti, motivacije, aktivnosti in težave na področju vedenja. Zato v literaturi pogosto zasledimo RKT izvršilnih sposobnosti in delovnega spomina, ki predpostavljajo, da lahko s pomočjo njihovega izboljšanja zmanjšamo simptome ADHD. Namen pričujočega prispevka je pregledati in kritično ovrednotiti raziskave s področja RKT za otroke z ADHD in ugotoviti, ali so se tovrstni treningi v predhodnih raziskavah pokazali kot učinkoviti pri premagovanju primanjkljajev, ki so najpogostejši pri otrocih z ADHD, ter kateri tip RKT se v predhodnih raziskavah kaže kot učinkovit. Raziskovalne članke za ta prispevek smo iskali s pomočjo podatkovnih baz, vključenih v skupino EBSCOhost, in v bazah Science Direct ter Web of Science. Raziskave kažejo, da ima RKT potencialno pozitiven učinek na kognitivne sposobnosti otrok z ADHD. Nekatere študije so pokazale tudi pozitiven učinek na zmanjšanje disfunkcionalnega in impulzivnega vedenja. Vendar pa študije niso povsem enotne v obsegu vpliva RKT na tovrstne simptome, prav tako se razlikujejo v uporabljenem tipu RKT.
Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v ...duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in nekatere z njimi povezane kognitivne funkcije: preklapljanje med mentalnimi seti, verbalno fluentnost, delovni spomin, dolgotrajni spomin in hitrost procesiranja. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12-krat po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, dvakrat na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState. Rezultati so pokazali pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino na Reyjevem slušno-verbalnem testu (s katerim preverjamo kognitivne sposobnosti na področju slušno-besednega spomina), pri meri skupnega števila priklicanih besed (vsoti preizkusov od I do III) ter na preizkusu po interferenci (preizkusu IV). Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno pa so se pokazale tudi pri Testu povezovanja – delu A, ki preverja motorično hitrost. Najmočnejši je bil torej učinek treninga na hitrost procesiranja vidnih informacij in besedni spomin.
Spatial navigation is a complex cognitive skill and one that is necessary for daily activities in any environment. It depends on a wide spectrum of cognitive abilities. The purpose of the study was ...to examine whether cognitive training of spatial navigation with gifted students can improve their capacity of short-term memory, working memory, visuospatial memory, and verbal memory, along with increasing the speed of processing and executive functions. Twenty-eight fifth- and sixth-grade pupils who had been identified as gifted and had scored above average on Standard Progressive Matrices (SPM) intelligence test took part in the study. Thirteen gifted students were included in the experimental group in which they trained virtual maze navigation in 8 sessions each lasting 45 minutes per week. The rest of the gifted students (n = 15) were assigned to the passive control group. Results showed that cognitive training was effective since the students in the experimental group as compared with the students from the control group achieved significantly better results after cognitive training on the tests measuring processing speed and immediate recall of visuospatial information. The improved performance of these cognitive abilities demonstrates that the cognitive training is effective with gifted students. Thus, the application of cognitive training seems sensible with gifted students even though they already possess advanced cognitive capacities.
Computerized cognitive training (CCT) paradigms for children with attention deficit hyperactivity disorder (ADHD) are designed to overcome specific deficits and reduce symptoms of the disorder. Such ...training is increasingly being researched, but it is not entirely clear how it affects generalised functional deficits, such as attention deficit, impulsivity, lack of behavioural inhibition, planning, and organisation. Executive functions deficits, which include working memory deficits, make up a large part of ADHD and may be the basis for other symptoms of the disorder, such as attention impairment, lack of motivation, hyperactivity, and conduct problems. Therefore, many studies on training executive functions and working memory assume that improving these functions can reduce ADHD symptoms. The purpose of this paper is to review and critically evaluate research in the area of CCT for children with ADHD and determine whether CCT has shown promising results in overcoming ADHD-related deficits in previous studies and what type of CCT is most promising. The articles included in this systematic review were found through databases in EBSCOhost, Science Direct, and Web of Science. Studies showed that CCT has the potential to improve cognitive functions in children with ADHD. Some studies also showed a reduction in dysfunctional and impulsive behaviours. However, the studies are not congruent regarding the CCT effects on these symptoms and they also differ in the type of CCT used.
PDF
