Kmetijstvo je v nekdanjih agrarnih družbah pomembno vplivalo na gospodarsko in družbeno življenje na podeželju. S pojavom industrializacije se je začel vpliv zmanjševati, kar je povzročilo splošno ...zaostajanje podeželja. To je postopno vodilo do oblikovanja politik in programov za pospešen razvoj podeželskih območij po načelu celovitosti in v teh konceptih je dobilo kmetijstvo nov, razširjen pomen: poleg gospodarske funkcije so mu začeli pripisovati tudi prostorskoposelitveno, ekološko, socialno in kulturno funkcijo. Zaradi takšne večnamenskosti so se pojavile težnje po enakovredni integraciji kmetijstva v vsak razvojni načrt podeželja na lokalni, regionalni in državni ravni. V prispevku je s časovnim okvirom – od druge svetovne vojne do začetka proračunskega obdobja Evropske unije 2007–2013 – predstavljen potek krepitve zavesti o večnamenskosti kmetijstva in njegovi vlogi v razvoju podeželja v zahodnoevropskih državah na eni strani in v Sloveniji na drugi. Slovenski kmetijski politiki je posvečene največ pozornosti od osamosvojitve leta 1991 do priključitve Evropski uniji leta 2004.
Prispevek izhaja iz domneve, da uradni statistični podatki ne izražajo dejanskega stanja nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji oziroma na slovenskih kmetijah v splošnem, saj popisni kriteriji ...za opredelitev nasledstva niso popolni. Da bi potrdili našo domnevo, smo oblikovali natančnejše kriterije in določili, kakšno je v resnici stanje nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji. Izkazalo se je, da je ugodnejše, kot kaže uradna statistika.
PDF