Prepoznavanje in evidentiranje mejic Lampič, Barbara; Kastelic, Alenka
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2021
56
Journal Article
Recenzirano
Mejice so manj (pre)poznan element v kulturni pokrajini. V Sloveniji je v uradno evidenco vključenih 4522 mejic v skupni dolžini 458,5 km. Zaradi različnih dejavnikov se njihovo število in kakovost ...zmanjšujeta. Ker gre za pokrajinsko rastlinsko prvino, ki se v prostoru hitro spreminja, je za njeno ohranjanje in upravljanje pomembno ustrezno prepoznavanje in evidentiranje. Preverili smo več postopkov prepoznavanja mejic. Z uporabo lidarsko zajetih podatkov smo razvili dva pristopa in ju ovrednotili z vidika njune nadaljnje uporabnosti. Ugotovili smo, da je za učinkovito prepoznavanje in evidentiranje mejic pomembna ustrezna kombinacija metod, tudi geografsko terensko delo. Za ohranjanje mejic bodo, poleg metodološko ustreznega in ažurnega evidentiranja, odločilni medsektorsko usklajeni ukrepi ter ciljno ozaveščanje kmetov in širše javnosti o raznovrstnih funkcijah mejic v kulturni kmetijski pokrajini.
Prepoznavanje in evidentiranje mejic Barbara Lampič; Alenka Kastelic
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2021
56
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Mejice so manj (pre)poznan element v kulturni pokrajini. V Sloveniji je v uradno evidenco vključenih 4522 mejic v skupni dolžini 458,5 km. Zaradi različnih dejavnikov se njihovo število in kakovost ...zmanjšujeta. Ker gre za pokrajinsko rastlinsko prvino, ki se v prostoru hitro spreminja, je za njeno ohranjanje in upravljanje pomembno ustrezno prepoznavanje in evidentiranje. Preverili smo več postopkov prepoznavanja mejic. Z uporabo lidarsko zajetih podatkov smo razvili dva pristopa in ju ovrednotili z vidika njune nadaljnje uporabnosti. Ugotovili smo, da je za učinkovito prepoznavanje in evidentiranje mejic pomembna ustrezna kombinacija metod, tudi geografsko terensko delo. Za ohranjanje mejic bodo, poleg metodološko ustreznega in ažurnega evidentiranja, odločilni medsektorsko usklajeni ukrepi ter ciljno ozaveščanje kmetov in širše javnosti o raznovrstnih funkcijah mejic v kulturni kmetijski pokrajini.
Due to the steadily evolving concept of sustainability and new challenges for European agriculture, the sustainability concept has not been fully operationalized in practice, particularly not in the ...local level. This paper aims to make the concept of sustainable development operational through the elaboration of the Regional Agriculture Sustainability Index (RASI). Our research hypothesis is that sustainability aspects are not equally represented in regional agricultural development. The research confirmed large regional differences in achieving sustainability in agriculture and, additionally, particularly large differences between the various aspects of sustainability. In general, Slovenian regions show high environmental sustainability, while there was an obvious gap in the economic and social area in seven or five regions, respectively. We assume that common agricultural policy (CAP) requirements with their emphasized environmental component significantly contribute to the picture of unbalanced agricultural sustainability in Slovenian regions.
The article examines issues of local water resources using Bela Krajina as an example - a rural, karst landscape in south-eastern Slovenia. In the field, we made an inventory of 261 different water ...resources, analysing their past and current use along with their role in the life of the local population and assessing their hydrogeological sensitivity and hydroecological threat they face. With the introduction of distributed water systems, water resources lost their traditional importance in terms of water supply, with local population’s reliance on and knowledge about them fading. Nevertheless, certain local communities have recently recognized their natural and cultural value, as well as their importance to ecosystems, which is reflected in initiatives for the preservation, protection and restoration of individual water resources. Most of Bela Krajina’s water resources are very sensitive to pollution due to the karst surface, however the actual hydroecological threat they face from human activities in their catchments is relatively low.
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave vrednotenja kmetijstva in njegove okoljske vloge s poudarkom na obsegu in vrstah kmetijskega obremenjevanja ter perspektivi kmetijstva na širšem ...območju Ljubljane. Pokrajinska heterogenost občine pomembno vpliva na usmeritev in funkcije kmetijstva, sedanjo in bodočo rabo zemljišč. Število aktivnih kmetij se je v zadnjem desetletju pomembno zmanjšalo, njihovo upadanje pa se postopoma umirja. Od trenutno 600 aktivnih kmetij je pričakovati, da se bo njihovo število znižalo še za 20 do 30 %, spremenila pa se bo njihova struktura in velikost.
In Slovenia, farm tourism is among the most important supplementary activities on farm. On the other hand, its role within tourism sector is rather modest. The paper approaches the phenomenon of farm ...tourism from tourism supply and demand perspectives. Employed qualitative methods involved farm tourism holders and potential tourists on farm. The results have pointed out that the occurrence of tourist farms is primarily the result of farmers' needs and opportunities, and only on the second place of expressed demand of tourism market. Farm tourism supply and demand factors are interrelated in a rather complex way. Supply is only selectively influenced by (perceived) demand since farm tourism providers stick to extant idea/image of farm tourism and they are not putting it in question. In this way they also affect tourism demand since they shape a specific construct/image of farm tourism which attracts only some types of tourists.
Turizem na kmetiji je v Sloveniji med najpomembnejšimi dopolnilnimi dejavnostmi. Po drugi strani je njegova vloga v okviru turizma precej skromna. Prispevek obravnava turizem na kmetiji tako z vidika turistične ponudbe kot povpraševanja. Izvedena je bila anketna raziskava med člani kmečkih gospodinjstev na turističnih kmetijah, pa tudi intervjuji z njimi. Poleg tega je bilo opravljeno anketiranje potencialnih turistov na turističnih kmetijah. Rezultati so opozorili, da je razporeditev in ponudba turističnih kmetij v prvi vrsti odvisna od potreb in pričakovanj lastnikov kmetij. Ponudba in povpraševanje turističnih kmetij sta tako povezani na precej zapleten način. Povpraševanje le selektivno vpliva na ponudbo, saj ponudniki tovrstnih storitev večinoma oblikujejo/gradijo na obstoječi podobi. Na ta način tudi vplivajo na oblikovanje specifične podobe turizma na kmetiji, ki (ne)privlači določene vrste turistov.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji Podmenik, Dane; Lampič, Barbara; Bavec, Martina
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2013
39
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na ...trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
PDF
