Prispevek se osredotoča na motiva umiranja in vic v umetnosti baročnih bratovščin na Slovenskem. Predstavlja pri- mere, značilne za bratovščine različnih titularjev, predvsem tiste, ki so se ...še posebej posvečale umirajočim in vernim dušam. Ob standardnih upodobitvah opozarja na ikonografsko zanimivejše (Tomišelj, Ljubljana Sv. Peter, Lemberg, Kranj, Ponikva itd.) in take, ki so jih napravili vidnejši umetniki (Andrej Trost, Giulio Quaglio, Francesco Robba, Jožef Holzinger idr.). Iz gradiva je razvidno, da dobi v prizorih srečne smrti sčasoma vidno vlogo personificirana Smrt (okostnjak), skušnjave (demoni) pa se reducirajo. Vice, ki variirajo po emocijah in številu očiščujočih se duš, se prilagajajo krajevni umestitvi; tu in tam so postavljene v konkretno pokrajino, večkrat neposredno pod križ na Kalvariji. Včasih so zaprte z rešetkami in asociirajo na ječo, v verige vklenjene duše pa so redke. Kompleksnejše upodobitve vic so dopolnjene z motivom priprošnje.
Prispevek se osredotoča na novoveške bratovščine, ki so delovale pri samostanih klaris na Kranjskem do njihove ukinitve pod Jožefom II. in so bile doslej v strokovni literaturi obravnavane ...predvsem z zgodovinskega vidika. Z bratovščinama v Ljubljani (1702) in Mekinjah (1717–1718) so klarise na Kranjskem spodbudile češčenje Jezusovega in Marijinega Srca, škofjeloške bratovščine (1717, 1725–1726, 1775–1776) pa so pospeševale v deželi že vkoreninjene pobožnosti do Marijinega brez- madežnega spočetja, sv. Jožefa (sv. Družine) in Imena Jezusovega. Umetnostna dediščina klariških bratovščin je razmeroma skromna, povezana z usodo posameznih samostanov po njihovi ukinitvi, in tudi po kakovosti posebej ne izstopa, zanimiva pa je po ikonografiji z bogato simboliko srca. Zaradi narave ohranjenega gradiva ima prispevek različne vsebinske poudarke in težišča.
The paper discusses early modern confraternities active in the convents of the Poor Clares in Carniola until their abolishment by Joseph II, which hitherto have been researched in expert literature ...particularly from a historical point of view. The Poor Clares in Carniola used confraternities in Ljubljana and Mekinje to encourage the veneration of the Sacred Hearts of Jesus and Mary, while the confraternities in Škofja Loka promoted the already rooted devotions to the Immaculate Conception, St Joseph (the Holy Family), and the Name of Jesus. Due to the fate of individual convents after their dissolution in 1782, the artistic heritage of the Poor Clares’ confraternities is modest and its quality does not stand out. Nevertheless, it conveys a special spiritual message and an interesting iconography with a rich symbolism of the heart. Owing to the nature of the surviving material, the paper opens several new themes.
The visitation records of Otto Friedrich Buchheim, the Bishop of Ljubljana from 1641–1664, offer an insight into the rules governing the disposition of saintly figures in altar retables. The central ...place was accorded to the titular saint, while companion saints are positioned in pairs (separately for each level of the retable) in such a way that those of higher rank are placed on the more distinguished gospel side, whereas those of lower rank stand on the subordinate epistle side. The priority of one saint over another was not a matter of a random choice, but of a fixed hierarchical order which was created over the course of centuries in the Litany of All Saints and also in the hymns of the officium for All Saints Day; this hierarchy, as Buchheim remarks, is "in agreement with the general feeling of the Catholic Church". Ecclesiastical art in Slovenia shows that in the Gothic period the hierarchical principle governing the disposition of saintly figures was not yet firmly fixed, but it was fully established in the late Renaissance and Baroque periods, which coincides with the period of unification of the Litany of All Saints for the entire Catholic Church. Later it started to loosen again, yet it remained in force up to the 20th century.
Cerkvi na Homcu in v Šmarci Lavrič, Ana; Resman, Blaž
Studia Alpium et Adriae/Opera Instituti archaeologici Sloveniae/Opera Instituti Artis Historiae,
2019
eBook
Odprti dostop
Of the Gothic church which was erected at Homec after the miraculous apparition of the Blessed Virgin in 1419 only the lower part of the free-standing bell-tower has been preserved up to this day~in ...the times of Turkish incursions around 1500 it was adapted to serve as a defence tower as well. Since the condition of the old church had worsened and the building had also become too small, a new sanctuary was built on its northern side in 1723, and the next year the church was pulled down and a new nave was begun on its site~the building was completed in 1728.
Prispevek obravnava freske (sgraffito) Slavka Pengova (1939) na stavbi mizarskih delavnic na Plečnikovih Žalah in stensko poslikavo Toneta Kralja (1940) v nekdanji Slovanski kapeli v Cirilovem ...akademskem domu na Streliški ulici. Stvaritvama obeh slikarjev se posveča predvsem vsebinsko. Ikonografska programa predstavljata posebnost v slovenskem gradivu in imata s poudarjeno vseslovansko idejo ne samo versko, ampak tudi politično sporočilnost. V obravnavani kontekst sodijo tudi freske Toneta Kralja v Soči (1944), ki pa so predstavljene le primerjalno. Zadnji del prispevka na osnovi arhivskih virov obravnava nastanek Slovanske kapele, historiat njene poslikave, zaplete v zvezi z njo, odmeve nanjo in posledice, ki jih je prinesla naročniku Lambertu Ehrlichu, vodji Cirilovega akademskega doma in profesorju primerjalnega veroslovja na ljubljanski Teološki fakulteti.
Prispevek na osnovi izbranih primerkov obravnava vsebinsko razsežnost umetnostnih del, ki so jih naročile oziroma uporabljale telovske bratovščine. Ikonografski vidik prepleta s kronološkim in ...funkcionalnim. Zajema čas od poznega srednjega veka do ukinitve bratovščin leta 1783, osredotoča pa se na baročno obdobje. Večino evharističnih motivov, ki jih srečujemo v širšem evropskem prostoru, najdemo tudi na Slovenskem, z bratovščinami pa jih je mogoče povezovati od poznega srednjega veka dalje. Najpogostejša motiva sta bila Zadnja večerja in Počastitev sv. Zakramenta.
Vizitacijski zapisniki ljubljanskega škofa Otona Friderika Buchheima (1641–1664) razkrivajo pravilo za dispozicijo svetniških figur na oltarnih nastavkih. Medtem ko titularnemu svetniku pripada ...osrednje mesto v nastavku, se spremljevalci razvrščajo v parih (v vsaki etaži posebej) tako, da stoji višje rangirani na odličnejši evangeljski, nižje rangirani pa na subordinirani listni strani. Pri tem ne gre za individualno odločitev o prednosti enega pred drugim, temveč za splošno uveljavljeno hierarhično lestvico, kot se je skozi čas izoblikovala v litanijah vseh svetnikov pa tudi v himnah oficija za praznik vseh svetih in je po Buchheimovih besedah »v skladu s splošnim čutenjem katoliške Cerkve«. Naša cerkvena umetnost kaže, da hierarhični princip postavitve oltarnih figur v gotiki še ni bil dosledno izoblikovan, odločneje pa se je uveljavil s pozno renesanso in barokom – kar sovpada s časom poenotenja litanij vseh svetnikov za vso katoliško Cerkev –, pozneje pa se je spet začel rahljati, čeprav je obveljal še tja v 20. stoletje.
PDF
