V prispevku je obravnavana problematika identifikacije izhodiščne terminološke leksike in determinologizirane leksike iz vseh ohranjenih slovenskih knjižnih virov 16. stoletja. Takrat že razvito ...slovensko krščansko terminologijo in determinologizirano leksiko sem analizirala glede na besedilne vrste, (potencialne) uporabnike in zgodovinske sociolingvistične okoliščine ter predstavila strokovno utemeljene rešitve pri njeni leksikografski obravnavi v splošnem zgodovinskem slovarju SSKJ16 (A-D).
SSKJ predstavlja konceptualni in leksikografski zgled za razlagalni zgodovinski slovar knjižne slovenščine 16. stoletja (SSKJ16). V príspevku primerjam tradicijo pomenskih opisov leksikalnih enot ...(polnopomenske besedne vrste) po razlagalnih slovarjih slovenskega jezika od SSKJ (1970-091) do SSKJ16 (A-D, 2021). Poseben poudarek je namenjen slovarskemu prikazu in pomenskim enotam homografov (konverzne besede v razmerju do homonimov) in pridevnikov s supletivno osnovo.
Z metodološkim pristopom kontaktnega jezikoslovja v članku raziskujemo problematiko kategorije (slovničnega) spola pri samostalnikih, sprejetih iz ali prek nemščine, v knjižni slovenščini 16. ...stoletja. Kljub splošni tendenci, da prevzeta beseda »ohrani« spol izhodiščne tujejezične besede, obstajajo odstopanja, znotraj katerih smo odkrivali tipološke značilnosti in iskali vzroke. Za prepoznavanje slovničnega spola samostalnikov v leksikografski praksi uporabljamo morfološka, skladenjska in pomenska merila.
The monograph ('Quantificational Aspects of Logical Form in Minimalist Program') argues that it is possible to view the Logical Form (LF) of the Minimalist Program and Semantic Form (SF), ...(implicitly) introduced by virtually all semantic theories, as identical. It does this by (i) defining language L*, a plural-logic extension of the first-order predicate logic, which is rich enough to express the meaning of English superlative determiner (SD) ‘most’, and (ii) constructing an isomorphism between LF and L*-encoded SF.Empirically, the introduction of L* is supported by an original cross-linguistic prediction claiming that a language having an English-like SD also has a definite determiner (DD), like English ‘the’. The prediction is most strongly corroborated by Macedonian/Bulgarian, which is the only Slavic language having the DD.The main features of the constructed isomorphism are the following. Variables of L* correspond to sequences of functional projections in head-complement relation. Predicates of L* correspond to (conceptual and) formal features of LF. Feature projection in LF is predication in L*. There are no explicit quantifiers in LF/L*: the scope of quantifiers is predictable from the occurrences of variables.Finally, the monograph provides the syntactic/semantic analysis of a wide range of constructions, the emphasis being on superlative and comparative constructions, and focus.
2.3.1 Pri kalkiranem prevodu nemskih iztocnic v strokovne besedne zveze so le slovnicni in besedotvorni morfemi vzeti iz slovenskega jezikovnega sistema. Prevod zlozenk v prilastkovne zveze je v ...slovarju potrjen pri najvecjem stevilu strokovnih izrazov iz razlicnih strokovnih podrocij (loceni s podpicjem), npr. Grundsylbe - korenska zloga, Endsylbe - koncajna zloga (prim. Endung 'koncnica'); Gegenwind - nasprotni veter; Rindsbraten - goveja pecenka, Ofenkessel - pecni kotel (tudi: vzidani kotel); Geleitschiff - spremna ladja, Ruderschiff - veslavna ladja (tudi: galeja), Transportschiff - vozna ladia (tudi: prepelavka), Linienschiff - verstna ladia;13 Schalwage - skledna vaga, torilna vaga (tudi: torilnica); Schlüsselbeinader - klucna zila, Speicheldrüse - slinska zleza 'zleza slinavka'. Za ta prevodni tip v slovarju izstopa precejsnje stevilo terminov iz pravnega in uradovalnega jezika: Rechtsmittel - pravdna pomoc, Haussuchung - hisno preiskanje, Zunftbrief - poterdivno pismo, Verzichtbrief - odpovedno pismo (tudi: odpoved), Beweisschrift - poverjetno pismo, Scheidebrief - locitno pismo, locno pismo, Schuldbrief - dolzno pismo, Freybrief - odpustno pismo, Kaufbrief - kupno pismo, Heischbrief - napovedno pismo.14 Nekateri zgledi imajo ob sebi sopomenske stalne zveze, pri katerih se odnosnica po- menskosestavinsko prekriva z obema ali z levim oz. desnim korenskim morfemom nemske zlozenke: Landzeug - domace tkanje, domace sukno, Wildbraten - pecena divjacina, divja pecenka, Nierenbraten - ledvicna pecenka, peceno ledje, Creditbrief - naposodilno pismo, vupano pismo, Belobungsdekret - pohvalno pismo, pohvalni sklep (tudi: pohvala), Anweisungsschrift - pisana odkaza, odkazavno pismo, Personal=Steuer - osebisen davk, zivotni davk. Tovrstna tvorba je pogosta tudi pri kuharskem izrazju, npr. Wildbraten - pecena divjacina, devja pecenka, Butterbrot - butrasti kruh (tudi: s'butram namazani kruh), Butterteig - butrovo testo,15 Fleischspeise - mesna jed, mesenina. Za nemski opis se je Vodnik trudil poiskati primerno ustreznico, npr. geografsko: am Meere gelegenes Land - per morju lezeca zemla, permorska zemla, permorje. 3.1 Strokovno izrazje se je sirilo v slovenski jezik predvsem iz najvplivnejse nemscine, prek katere so k nam prihajali nova znanja, izumi in dosezki. Pri kuharskem izrazju imamo priloznost opraviti zanimivo primerjavo. Ugotavljamo lahko kontinuiteto strokovnega izrazanja pri Vodniku kot prevajalcu poljudnostrokovnega dela (Kuharfke bukve, 1799) in Vodniku kot slovaropiscu. Najprej se je pokazalo, da je Vodnik v slovarju povsem opustil mnoga ustaljena, iz nemscine sprejeta poimenovanja za jedi, njene sestavine ali postopke priprave hrane, ki jih je v kuharski prirocnik sprejel, v slovar pa ne vec, npr. nadevan ali filan ohravt, meso v polivki al ajmoht, telecje herbtne rebrica ali karmenadelci na zele. To je bila posledica puristicnih jezikovnih nazorov, zaradi katerih je Vodnik v uvodu prirocnika pozival, da se je pri iskanju novih besed bolje zanesti na sorodno izrazje iz drugih slovenskih pokrajin ali sirsega slovanskega prostora. Nekateri prevzeti termini so imeli le pojasnjevalno vlogo in je z njihovo pomocjo Vodnik postopno uvajal slovenske dvojnice, drugi so bili mocno zakoreninjeni v vsakdanji rabi: ajnrirati (zasukati), ajmoht (mesnina v suki ali soki), arensmalc (jajca v masli), dinstati, fila, gvircati (prim. v slovarju: würzen - zabeliti, zacimbati), gnedel/knedel, karfjola, kastrola, nudelbret, puding, ro- stati, snita (prim. v slovarju: Schnitt - rez, vreza, rezina, rezik; rezina kruha, rezina mesa; diminut. rezinica), spargelni, spinaca, zos (prim. v slovarju: Soße - polivka), zupa (prim. v slovarju: Suppe - zupa, juha, corba). V slovarju so tovrstni izrazi in iz njih tvorjene besedne druzine redko izpricani, npr. cuker, ocukrati, cukrati (Vodnik kasneje precrtal), cukrov kuhar, cukrar, cukrarija, ker je Vodnik ze poiskal primernejse slovenske ustreznice, npr. Gewürz - disava, disavje, disecijna, dobro diseca zel, disavin. V slovar je sprejemal tudi pokrajinsko razlikovalna poimenovanja, ki so bila vezana na avtohtona delovna podrocja vecinskega kmeckega prebivalstva, npr. Futter, nahrung für Menschen - pica, hrana, zivez, jed, Fett - tolsa, mast, tolsoba, tolsina, masa (Schmig.), Hausgeräth - orodje, domacisko orodje, hisno orodje, pohisina, hisna posoda, pohisje Rav., hisna oprava, Durchschlag, in den Küchen - cedilnik, precedilo (poznejsi tuj pripis), scedilo. 5 Zaradi novih poimenovalnih potreb se je terminologiziralo ze znano splosno besedje, ki ga v slovarju nadgrajujejo razvejane besedne druzine, npr. za trgovsko stroko: kup, kupcija (besedotvorni razlicici!), nakup, pokup, kupec, kupavec 'trgovec', kupcica, kupavka 'nakupovalka', kupcam, kupcijski. Vodnik je tudi naknadno pripisoval sopomenke in besedotvorne variante: pri kupcija, kupcovanje je dodal tergovanje; pri kupcovati, terzim kasneje tergujem; pri kupcija, terstvo je dopisal tergovstvo. Nizal je stevilne terminoloske besedne zveze, npr. za blago: blago zastaja, blago ne véde, blago razprodajam, blago ima dober prodaj, blago na prodaj, pogoditi se za blago, odpraviti/odpravlati blago, blago gre dobro, blago v balah, malo blago, drobnina, zverzeno blago, vozno blago, dobicik per blagu, kupcija s prepovedanim blagom. Vodnikovo besedotvorno ustvarjalnost so spodbujali izzivi na razlicnih strokovnih podrocjih. Primerjajmo termine v kratkih poucnih sestavkih iz racunstva, ki jih v splosnem slovarju ne moremo pricakovati: desetice, samice 'enice'; razlicice mnozaj, pomnozaj in pomnozenik; mnozitva, mnostvo; drobizva, delitva (deliti le v splosni rabi); odkladanic, odkladavic, odkladva, odjemva (v slovarju : odklada 'odstevanje'); stetva, stevna vumetnost, stevenje, stevstvo, stevistvo, stetstvo; rajtanje, rajtemga, rajtva; skladnik (+), odkladnik (-), nakladnik (x), razkladnik (:), enacnik (=); enkla, desetkla, stotkla 'enica, desetica, stotica' (lausegger 1997: 7-26). Iz mnozice poimenovalnih poskusov lahko povzamemo splosne znacilnosti novonastajajocega strokovnega izrazja, ki se je npr. oblikovalo za potrebe poucevanja racunstva kot solskega predmeta: velika variantnost racunskih izrazov, poskusne tvorjenke, vpliv razlicnih tujejezicnih predlog in slovarjev, neupostevanje predhodnih terminoloskih poimenovanj.23 Tudi pri medicinskem izrazju se je Vodnik trudil za izvirne slovenske besedotvorne resitve in manjso odvisnost od nemske predloge. To nam dokazujejo dvojna poskusna poimenovanja. Na primer za 'cevast organ, po katerem tece kri ali limfa', je v Vodnikovem slovarju izkazan termin zila: srcna zila, plucna zila, zelodcova zila, mlecna zila, rozna zila, ocesna zila, kervna zila, kercna zila, zlata zila in zlatica, maternicasta zila, vratna zila, glavna zila, le na obrobju rabe se omenja cipla.
Vodnik's manuscript of the German-Slovene Dictionary, Slowenisches Worterbuch-Slovensek Besednjak (1804-1806), includes technical terminology. It comprises general as well as specialised terminology ...from a range of technical areas: agriculture, various trades, army and technology, commerce and banking. Furthermore, it includes official, administrative, legal and political (diplomatic!) terminology, vocabulary used in food preparation and household activities, calculation, linguistics (grammar and orthography), anatomy (especially obstetrics), and other areas (e.g., astronomy, astrology, geology, geography). In his dictionary, Vodnik followed the principle that for every German word there should be a specific Slovene one and that the Slovene vocabulary should be enriched by adopting words primarily from the related Slavonic languages. Technical terms in the dictionary frequently evidence that they are not the results of an original word-forming development but are calqued, regardless of the word-forming category of the corresponding German entry. Vodnik often translated German compounds by phrases comprising two words (having an attributive qualifier situated on the left) which were partly or completely formed as calques (e.g., one root morpheme from a German compound retained its meaning components in Slovene). Occasionally he formed further derivatives from these attributive constructions. The newest technical notions in the dictionary are only rarely presented descriptively. Vodnik's tentative attempts in forming terms comprising one or two words are indicated by many variants, their non- established usage, the influence of various other languages and dictionaries, as well as by Vodnik's later amendments and addition to his manuscript materials. The comparison of word-forming models of derivation confirms that at the turn of the 19th century suffixal morphemes had not been semantically well differentiated. Similarly, in words where a succession of word-forming suffixes was used, their function of semantic differentiation is not evident. In the case of doublets, Vodnik preferred the Slovene term to an adopted international one. Occasionally he indicated the technical usage of some words by notes added to the German entries which informed of Latin origin and added Latin equivalents or terminological qualifiers. Although the research demonstrates that the process of translating terminology into Slovene was in Vodnik's dictionary still under the considerable influence of German, his pioneering role in the technical lexicography which was developing at the turn of the 19th century (inevitably still within the framework of the general dictionary), must be acknowledged. Adapted from the source document
PDF
