V razpravi avtor predstavlja Grmičev odnos do slovenskega jezika, vzgoje in izobraževanja, kot ga je spoznal ob »srečevanjih« s Slomškom, nato pa ga je preslikal v »svoje« 20. stoletje, tako da ga je ...notranje doživel in zaznal njegovo trajno duhovno pomembnost za samobitnost Slovencev ter mu pripisal nadčasovne vrednote.
J. Bleiweis’ newspaper Kmetijske in rokodelske novice (Agricultural and Artisanal News), also known simply as Novice (News), played a key role in the creation of a unified Standard Slovenian language ...by bringing together all Slovenian writers and providing readers with a means to learn about writing and encouraged the reading of Slovenian texts. The newspaper built on the sense of Slovenian affiliation and the idea of the United Slovenia by reinforcing the unified Standard Slovenian language and unified Slovenian writing called slovenica, rejecting the Illyrian movement and Pan-Slavicism, later somewhat less convincingly with the adoption of new forms that Bleiweis initially established as a defiance against “our pure” and “comprehensible” Slovenian language. Bleiweis’ efforts to establish the use of the Slovenian language in schools and public life made it possible for the Slovenian language to achieve four-part perfection regarding its functional varieties, i.e. expanding from its basic practical and communicative “home environment” to the public sphere, where it functioned easily in journalism, took on the fully-fledged role of a specialist language in the translation of Državni zakonik (the official collection of national rules and regulations) and that of an artistic language also used in Prešeren’s poems published in Novice. As a result of Bleiweis’ Novice, schools, newspapers, and books in Slovenia were able to gain public acclaim. Despite the editor maintaining that Novice was an “educational journal for a simple people”, it was in fact also a political newspaper that suited intellectuals; it was at the heart of the Slovenian national revival and, as such, opened a public discussion about all the important issues of Slovenism, particularly regarding language, culture, politics, and literature.
Margareta Puhar je v Mariboru nadaljevala Slomškovo skrb za duhovno oblikovanje in rast mladine ter njeno izobraževanje − leta 1864 je ustanovila mariborsko podružnico šolskih sester, leta 1869 pa še ...samostojno materno hišo, v kateri so šolske sestre skrbele za vzgojo in izobraževanje revnih mariborskih deklic; med letoma 1869 in 1881 je bila prva predstojnica kongregacije šolskih sester v Mariboru. Prizadevala si je za prestižnost slovenskega učnega jezika v materni hiši Slomškovih šolskih sester, čeprav v nemško govorečem Mariboru nemška oblast temu ni bila naklonjena. Z načelom postopnosti je dosegla, da so mestne oblasti v »njenem vrtcu, osnovni šoli in na učiteljišču dovolile vzporedne slovenske razrede in jim podelile položaj javnega izobraževanja. Prva v Mariboru je vključila v vzgojo in izobraževanje domoljubna čustva, ki so mladini postala dobro izhodišče za oblikovanje zavesti o slovenski nacionalni identiteti. Vzgoja, ki jo je zagovarjala Margareta Puhar, je temeljila na takem pozitivnem domoljubju, in je otroke spodbujala za sporazumevanje v slovenskem jeziku.