Predmet obravnave je iz nižjegimnazijskega klasičnega programa leta 1958 rojeni štiriletni osnovnošolski latinski program (ŠOLP) za učence med 11. in 15. letom, ki predstavlja s ...kulturno-civilizacijskimi vsebinami smotrno obogateno jezikovno jedro zgodnjega humanističnega programa, je zaključena celota in hkrati predpogoj za oživitev gimnazijske nadgradnje. Priložen je predlog programa, kako pomagati javnemu ŠOLP-u z dna, kamor je, do konca osemletke dovolj trdoživ in uspešen, strmoglavil – zaradi neustreznih normativov, ne pomanjkanja interesa – ob uvedbi devetletke in kjer je preživotaril njeno prvo oziroma svojo šesto dekado (2008–2018) ter se vita minima znašel na pragu sedme (2018–).
Besedilo v nadaljevanju obravnava zgodnje učenje latinščine. Osredotoča se na zanj bistvene višje štiri osnovnošolske razrede, na tako imenovano predmetno stopnjo (starost učencev od 11 do 15 let, ob ...zgodnejšem vstopu v šolo od 10 do 14 let). To širša javnost slabo pozna, vse prepogosto jo dojema – naj bo večina z izkušnjo nižje klasične gimnazije ali poznejšega štiriletnega osnovnošolskega latinskega programa a priori izvzeta – kot nezanimivo oziroma, kako napačno, kot programsko manj pomembno od razredne ali srednješolske stopnje. Vsakokratna šolska oblast pa se, nasprotno, dobro zaveda pomena tega starostnega razdobja, ko se začenjajo ustvarjati zametki celostnega pogleda na svet in samega sebe, ter skuša zanj uvesti enovit, po svoji meri ukrojen šolski sistem, pri čemer je vedno znova na udaru tudi pouk klasičnih jezikov.
Predmet obravnave je iz nižjegimnazijskega klasičnega programa leta 1958 rojeni štiriletni osnovnošolski latinski program (ŠOLP) za učence med 11. in 15. letom, ki predstavlja s ...kulturno-civilizacijskimi vsebinami smotrno obogateno jezikovno jedro zgodnjega humanističnega programa, je zaključena celota in hkrati predpogoj za oživitev gimnazijske nadgradnje. Priložen je predlog programa, kako pomagati javnemu ŠOLP-u z dna, kamor je, do konca osemletke dovolj trdoživ in uspešen, strmoglavil – zaradi neustreznih normativov, ne pomanjkanja interesa – ob uvedbi devetletke in kjer je preživotaril njeno prvo oziroma svojo šesto dekado (2008–2018) ter se vita minima znašel na pragu sedme (2018–).
Maja 2009, proti koncu prvega šolskega leta, ki poteka v celoti po devetletnem programu, lahko z gotovostjo rečemo, da je novi program za osnovnošolski pouk latinščine v slovenskem merilu veliko ...razočaranje: štiriletni fakultativni pouk iz časov osemletke je ukinjen, kot izbirnega predmeta v zadnjem triletju devetletke (torej največ tri leta) pa se latinščine letos uči v vsej državi samo 61 (!) učencev, in sicer 50 na OŠ Prežihovega Voranca in 11 na OŠ Trnovo.
Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, se od drugih slovenskih šol razlikuje po neprekinjeni tradiciji pouka latinščine. V šolski zgradbi iz leta 1899, kjer od septembra 1958 domuje osnovna ...šola, so se v klasično-humanističnem duhu vzgajale generacije učencev.
V šolskem letu 2001/02 se latinščine uči več kot 740 slovenskih osnovnošolcev na 14 osnovnih šolah. Med temi jih letos večina poučuje še po osemletnem programu (gl. preglednico 2), v naslednjih dveh ...letih pa naj bi vse prešle na devetletni program.
Osnovna šola je na prehodu iz osemletke v devetletko in na razpotju je tudi osnovnošolski pouk latinščine. Trenutno je zanj značilen, predvsem v Ljubljani, velik številčni porast učencev in osnovnih ...šol s poukom latinščine. Druga novost je, da smo lani začeli za poskusno dobo treh let uvajati v osnovno šolo učbeniški komplet Latinščina za vsakogar. Poleg tegaje tudi že določen status latinščine v devetletki in v skladu z njim sprejet nov učni načrt.
PDF
