Uvod: Zdrava prehrana in telesna aktivnost sta neločljivo povezani določilnici zdravja mladostnikov. Namen raziskave je bil (1) ovrednotiti prehranski status ter prehranjevalne navade dijakov 3. ...letnikov srednješolskega izobraževanja v primorsko-notranjski regiji in (2) preučiti navade njihove telesne aktivnosti ter (3) raziskati povezavo med njihovimi indeksi telesne mase (kg/m2) in prehranskimi navadami.
Metode: Raziskava je bila opravljena spomladi 2015 na vzorcu dijakov 3. letnikov (n = 166) v primorskonotranjski regiji. Njihova povprečna starost je bila 18,2 let. Uporabljen je bil anonimni spletni vprašalnik 1KA s 44 vprašanji. S programom SPSS verzija 22 je bila izvedena opisna in inferenčna statistika.
Rezultati: Dijaki ne uživajo sadja in zelenjave vsak dan (74 % fantov in 63 % deklet), pri čemer je primanjkljaj skupnega vnosa zelenjave (fantje: 151,3 g, dekleta: 166,7 g) in stročnic (fantje: 138,2 g, dekleta: 141,8 g) večji, kot je pri vnosu sadja (fantje: 172,4 g, dekleta: 170,9 g). Tudi uživanje rib je glede na priporočila premajhno, priporočene količine dosega le 5,4 % deklet in 4,5 %. Dijaki tudi niso dovolj telesno aktivni.
Diskusija in zaključek: Kljub številnim ukrepom prehranske politike je med dijaki še vedno premajhen vnos sadja in zelenjave. Šolski obroki bi morali pogosteje vsebovati zelenjavo, stročnice in ribe. Za spodbujanje telesne aktivnosti bi morali mladim šport približati kot vrednoto, dostopno vsem mladostnikom.
Uvod: Zdravo prehranjevanje, telesna aktivnost in spanje so pomembne določilnice življenjskega sloga mladostnikov. Namen raziskave je bil preučiti povezave prehranskih vzorcev mladostnikov z njihovim ...življenjskim slogom, analizirati razlike glede na spol in regijo bivanja ter ugotoviti povezave med posameznimi vzorci življenjskega sloga.Metode: Raziskava je bila opravljena spomladi 2019 na populaciji dijakov 3. letnikov (n = 1563) naključno izbranih srednjih šol v Sloveniji. Njihova povprečna starost je bila 18 let. Za namen raziskave je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, izdelan v spletnem orodju 1KA, ki je vseboval 30 vprašanj. S programom SPSS je bila izvedena opisna in inferenčna statistika. Za testiranje statistično značilnih razlik smo uporabili t-test, statistično značilno povezanost smo preverjali s pomočjo statistike χ2 ter s Spearmanovim korelacijskim koeficientom.Rezultati: Raziskava je pokazala, da je primanjkljaj vnosa zelenjave, stročnic in rib glede na priporočila večji kot pri vnosu sadja; poleg tega je večji v vzhodni regiji. Med regijama smo ugotovili razlike v stanju hranjenosti, ki so statistično značilne (U = 275,597, p = 0,003). Dokazali smo pozitivno povezavo med pogostostjo zajtrkovanja med tednom in količino spanja (rs = 0,177, p = 0,001) ter negativno povezavo med sedentarnim vedenjem in redno telesno aktivnostjo mladostnikov v prostem času (rs = –0,113, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Prehranske navade anketiranih mladostnikov niso skladne s priporočili. Prav tako mladostniki ne dosegajo priporočil za telesno aktivnost. Prihodnje raziskave bi se morale bolj osredotočiti na starejše mladostnike (18–24 let) ter na povezanost posameznih dejavnikov življenjskega sloga.
Uvod: Zdravo prehranjevanje, telesna aktivnost in spanje so pomembne določilnice življenjskega sloga mladostnikov. Namen raziskave je bil preučiti povezave prehranskih vzorcev mladostnikov z njihovim ...življenjskim slogom, analizirati razlike glede na spol in regijo bivanja ter ugotoviti povezave med posameznimi vzorci življenjskega sloga. Metode: Raziskava je bila opravljena spomladi 2019 na populaciji dijakov 3. letnikov (n = 1563) naključno izbranih srednjih šol v Sloveniji. Njihova povprečna starost je bila 18 let. Za namen raziskave je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, izdelan v spletnem orodju 1KA, ki je vseboval 30 vprašanj. S programom SPSS je bila izvedena opisna in inferenčna statistika. Za testiranje statistično značilnih razlik smo uporabili t-test, statistično značilno povezanost smo preverjali s pomočjo statistike χ2 ter s Spearmanovim korelacijskim koeficientom. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je primanjkljaj vnosa zelenjave, stročnic in rib glede na priporočila večji kot pri vnosu sadja; poleg tega je večji v vzhodni regiji. Med regijama smo ugotovili razlike v stanju hranjenosti, ki so statistično značilne (U = 275,597, p = 0,003). Dokazali smo pozitivno povezavo med pogostostjo zajtrkovanja med tednom in količino spanja (rs = 0,177, p = 0,001) ter negativno povezavo med sedentarnim vedenjem in redno telesno aktivnostjo mladostnikov v prostem času (rs = –0,113, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Prehranske navade anketiranih mladostnikov niso skladne s priporočili. Prav tako mladostniki ne dosegajo priporočil za telesno aktivnost. Prihodnje raziskave bi se morale bolj osredotočiti na starejše mladostnike (18–24 let) ter na povezanost posameznih dejavnikov življenjskega sloga.
Introduction: Healthy eating, physical activity and sleep are important determinants of the lifestyle of adolescents. The aim of this study is to investigate the relationship between adolescents' ...dietary patterns and their lifestyle, as well as to analyse the differences by gender and region of residence, and to establish associations between individual lifestyle patterns. Methods: The study was conducted in the spring of 2019 on a group of third-year students (n = 1,563) from randomly selected secondary schools in Slovenia. The average age of the participants was 18 years. Data were collected using an anonymous questionnaire created with the 1KA online tool, comprising 30 questions. Descriptive and inferential statistics were calculated using SPSS software. The t-test was used to determine statistically significant differences, while χ2 statistic and Spearman's correlation coefficient were used to determine statistically significant associations. Results: The study revealed a large deficit in the intake of vegetables, legumes and fish compared to the intake of fruit, as per recommendations, particularly in Eastern Slovenia. Statistically significant differences in nutritional status were identified between the two cohesion regions (U = 275.597, p = 0.003). A positive correlation was observed between the frequency of breakfast consumption during the week and the amount of sleep (rs = 0.177, p = 0.001), while a negative correlation was established between sedentary behaviour and regular physical activity among adolescents during their free time (rs = ?0.113, p = 0.001). Discussion and conclusion: The dietary habits of the adolescents participating in the study were not in line with the recommendations. Physical activity guidelines were also not followed by the adolescents. Future research should focus more on older adolescents (18 to 24 years) and examine the relationship between individual lifestyle factors.
Introduction: Healthy eating and physical activity are the determinants which are inseparably linked to adolescents' health. The aim of the study was (1) to evaluate the nutritional status and ...dietary habits of the third grade secondary school students in the Primorsko-notranjska region; (2) to study their physical activity habits and (3) to research the relationship between their body mass index (kg/m2) and eating habits. Methods: The study was conducted in the spring of 2015 among the population of the third grade secondary school students in the Primorsko-Notranjska region (n = 166). The participants' average age was 18.2 years. The data were collected through an anonymous questionnaire of the open source application 1KA, consisting of 44 questions. Descriptive and inferential statistical data analysis was conducted using SPSS version 22. Results: The study found that the students do not consume fruit and vegetables on a daily basis (74 % boys and 63 % girls). The overall intake of vegetables (151.3 g boys, 166.7 g girls) and legume (138.2 g boys, 141.8 g girls) is lower than that of fruit (172.4 g boys, 170.9 g girls). Only 5.4 % of girls and 4.5 % of boys meet the fish intake recommendations. The students also do not follow the recommendations as to their physical activity. Discussion and conclusion: Despite the numerous healthy eating policy measures, the students do not adhere to the recommended nutritious diet, including eating enough fruits and vegetables. Vegetables, legumes and fish should be more frequently included in school meals. For promoting physical activity among adolescents, sports should be presented and perceived as a value without competition, available to all the children and adolescents.