Tit Livij: Od ustanovitve mesta Simoniti, Primož
Clotho (Ljubljana, Online),
09/2022, Letnik:
4, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Že od vsega začetka je dobro znano, da so se po padcu Troje Ahajci surovo znesli nad preživelimi Trojanci, samo proti dvema, Eneju in Antenorju, so se zaradi starega gostinskega prijateljstva in ker ...sta se zmeraj zavzemala za mir in vrnitev Helene, odpovedali slehernemu vojnemu pravu. Nato je po raznih nezgodah Antenor z množicoEnetov, ki so bili zaradi upora pregnani iz Paflagonije in so, ker so pred Trojo izgubili kralja Pilajmena, iskali voditelja in bivališče, prišel v najbolj notranji zaliv Jadranskega morja. Eneti in Trojanci so pregnali Evganejce, ki so prebivali med morjem in Alpami, in zasedli njihovo ozemlje. Kraj, kjer so najprej stopili na kopno, se imenuje Troja in po njem so poimenovali Trojanski okraj. Vsemu ljudstvu je ime Veneti.
37 … Ko so Galci medtem izvedeli, da so kršitelji medčloveškega prava poželi časti, njihovo odposlanstvo pa posmeh, so podivjali od besa – to pleme pri tem ne pozna mere –, pri priči izdrli bojna ...znamenja in se v pospešenem pohodu odpravili na pot. Ko so se prestrašena mesta ob hrupu njihovega prehoda jadrno oborožila in je vanje pribežalo prebivalstvo s podeželja, so na vse grlo razglašali, da gredo nad Rim; povsod, koder so se valili, se je vojni pohod konj in mož razlival v dolžino in širino in zavzemal neznansko veliko prostora.
Avtor obravnava Oratio ad principem et senatum Venetum, ki jo je govoril član kranjske plemiške družine Janž Ravbar (Ioannes Rauber, pomotoma natisnjen kot Rebler) leta 1507 pred dožem in beneško ...Sinjorijo. Tja je bil poslan v delegaciji, ki jo je tja napotil cesar Maksimilijan I. Govornik naj bi v nastopnem govoru pridobil beneško republiko, da bi dovolila cesarju prehod s številnim oboroženim spremstvom čez svoje ozemlje na poti na kronanje v Rim, še posebej pa, da bi se odrekla zvezi s Francozi in sklenila novo zavezništvo s cesarjem. Gre za lep primer skrbno zasnovane in spretno formulirane, retorično ambiciozne ciceronske oracije renesančnega diplomata. Posebej zanimiv je odstavek s hvalnico Germanov, ki se za razliko od tedanje tradicije ne sklicuje na Tacitovo Germanijo, temveč s citati iz Cezarja slavi sočasne Germane, zlasti Maksimilijana I. in Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda v antitezi z (neimenovanimi) Galci-Francozi. Dodana sta edicija latinskega teksta in slovenski prevod.
FRANCISCAE MEAE LAUDES (Les Fleurs du Mal LX) Vers composes pour une modiste erudite et devote HVALNICA MOJE FRANCOISE (Rože Zla LX) Verzi, zloženi za neko izobraženo in pobožno modistko
In 1551, Georg Wernher sent into print in Vienna his work De admirandis Hungariae aquis hypomnemation, which included a description of Lake Cerknica. Baron Sigismund von Herberstein, on whose ...initiative the work had been written, had conveyed to Wernher an oral description of the lake; the question whether he had written it down as well, as might be inferred from the references in J. W. Valvasor (1689), can no longer be answered. Herberstein may be considered to have not only alerted Wernher to the lake, but also to have (co)authored the report on the lake. There is nothing in the text to suggest that Wernher had ever visited or investigated the lake himself. In addition, Herberstein commissioned a woodcut showing a map of the lake, presumably based on a drawing by Augustin Hirschvogel. The paper cites the relevant passages both in the Latin original and in an English translation.
Srednjeveška latinska lirika obsega domala tisočletno obdobje izjemno bogate in mnogovrstne ustvarjalnosti, ki se v svojih začetkih navezuje na religiozno poezijo antičnega krščanstva in v nadaljnjem ...poteku ob konstanti nabožne lirike že zgodaj seže po posvetnih temah in razvije pisano paleto raznovrstnih pesniških oblik in miselnih vzorcev. Časovni lok se torej pne od najbolj zgodnjih začetkov v 6. stoletju prek karolinške renesanse in pokarolinške dobe tja v visoki srednji vek in k duhovni, predvsem frančiškanski liriki 13.in 14. stoletja. Znova in znova so se srednjeveški pesniki vsepovsod po Evropi latinske tradicije preizkušali v metričnih in zvokovnih možnostih latinščine, da bi peli slavo Boga, ajegove matere in svetnikov v himnah in sekvencah, da bi izrazili osebno pobožnost in svoj teološki in duhovni nazor, pa tudi, da bi dali izraza svojemu družbenokritičnemu stališču ali duška svoji radoživosti kot popotni kleriki in sholarji ob kockah in vinu, predvsem pa, da bi opevali mogočno čustvo ljubezni v vseh njenih variacijah.
In memoriam: prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec Kavčič, Jerneja; Gantar, Kajetan; Simoniti, Primož ...
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2017, Letnik:
19, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Prispevki z žalne seje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (26. 5. 2017)
In memoriam: prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec Jerneja Kavčič; Kajetan Gantar; Primož Simoniti ...
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2017, Letnik:
19, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevki z žalne seje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (26. 5. 2017)
PDF
