Glasba in avtizem Stefanija, Leon
Muzikološki zbornik,
07/2021, Letnik:
57, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Recenzirana knjiga sodi na področje psihologije glasbe. V okviru raziskovanja glasbe se psihologija glasbe pri nas praktično šele oblikuje kot akademska disciplina. Za to ima zasluge predvsem peščica ...raziskovalk in raziskovalcev pri nas, ki so še vedno na obrobju akademskega muzikološkega obzorja. Kljub temu jim nikakor ne kaže odrekati, da so doslej izkazali pomemben interes in s svojim delom tudi dokazali pristojnost za različne vsebine s širokega kroga psihologije glasbe. Med njimi je zlasti prva urednica pričujočega zbornika, Katarina Habe (profesorica psihologije na Akademiji za glasbo), izjemno aktivna in tudi prodorna na raziskovalnem področju. In tokrat je s sodelavko Barbaro Sicherl Kafol (profesorico glasbene didaktike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani) pripravila pravcato raziskovalno glasbenoraziskovalno poslastico.
Urediti zbornik na takó izmuzljivo temo, kot je »modernizem v glasbi«, je precej zahtevna naloga, ki sta ji bila urednika Björn Heile in Charles Wilson več kot kos z delom The Routledge Research ...Companion to Modernism in Music. Še zmeraj pertinenten pojem, o katerem se v muzikoloških praksah pogosto razpravlja, sta urednika predstavila kot kompleksno tonsko lestvico perspektiv in vprašanj, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3) Avtorja spretno nakažeta na plejado glasov, zbranih v tem zborniku, pri čemer pojasnjujeta razlike med »modernizmom v glasbi« kot »splošnim kulturnim in umetniškim pojavom«, »modernistično glasbo« z »modernističnimi atributi ali modernističnimi vidiki v glasbi, pri katerih pa se vendarle zaustavimo, predem bi jih označili kot modernistične« in označbo »glasbeni modernizem« za vse pojave, ki sodijo nekako med oba termina.« (str. 4) Koristna diferenciacija teoretičnega okvira sopostavlja prakse, ki se nanašajo na pojav z dvoumnimi pomeni in časovnimi spremenljivkami (npr. »nedavno« ali »pravkar«), kot tudi z metodološkimi (npr. »modus«). Na hitro bi lahko dejali, da avtorja avtoritativno obravnavata koncept, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3)
Musicology: The Key Concepts Stefanija, Leon
Muzikoloski Zbornik,
06/2017, Letnik:
53, Številka:
1
Journal Article, Book Review
Recenzirano
Odprti dostop
David Beard and Kenneth Gloag. Musicology: The Key Concepts (second edition). (London and New York: Routledge, 2016. 360 pp. Hardback £80. Paperback and E-book £22.99. ISBN-13: 978-0415679671.)
V vročičnem vzponu interdisciplinarnih prizadevanj se znanstveni zborniki, revije in konference, pa tudi projektne in ostale institucionalne tvorbe čedalje pogosteje odmikajo od izrecne disciplinarne ...zamejitve. Svoj prostor čedalje pogosteje odpirajo projektom večdisciplinarnih raziskovalnih skupin, a kljub temu »tisti, ki delujejo v eni disciplini, ne vedo vselej, kaj se dogaja v nekaterih drugih.« Tokratna številka Muzikološkega zbornika je namenjena osvetlitvi povezovalnih aspiracij sodobnega muzikološkega raziskovanja, zlasti dejavnosti na področju računalniško podprtega raziskovanja glasbe.
The main programming issue faced by Radio Ljubljana was connected to its
function: was it a new medium basically intended for cultural advancement and
democratic information distribution or was it a ...new medium primarily serving
as an entertainment platform for different types of listener? The question
had been one of the key topics from the beginnings of Radio Ljubljana?s
broadcasting in 1928. This paper discusses the answers to this question
through an analysis of the musical programming from 1928 until the Luftwaffe
destroyed Radio Ljubljana?s transmitter in Domzale on April 11, 1941.
nema
Prispevek se ukvarja z kompozicijskimi in estetskimi potezami Concerta abbreviataza solo klarinet iz leta 1966 Petra Bergama. Zgodovinski kontekst in eksplicitna glasbena poetika skladatelja sta ...dopolnjena s stališči recepcijske zgodovine dela. Analiza oblikovnosti skladbe je podana v obliki pragmatičnih (fenomenoloških) komentarjev procesa strukturiranja celote. Izsledki analize opredeljujejo vrsto trenj med avantgardnimi in tradicionalistični mi značilnostmi in umeščajo skladbo med vredne primere musique informelleobdobja, ko so se glasbene avantgarde razvejale na vrsto tokov.
Namen prispevka je podati podobo glasbene publicistike in vprašanja uporabnosti in avtonomije glasbe v petdesetih letih 20. stoletja, kot se kaže skozi analizo Ljubljanskega dnevnika v letih 1951–61. ...Z osredotočanjem na najbolj razširjeni dnevni časopis v totalitarnem obdobju slovenske novejše zgodovine avtor obravnava »relativno avtonomijo« glasbe s tremi tematskimi sklopi, ki postavljajo v središče pozornosti: 1. skladateljsko avtonomijo, 2. avtonomijo glasbe kot družbene institucije in 3. poslušalčevo avtonomijo.
The common “postmodern concern” over the profanation of the arts is taken as a starting point for analysing works by five distinctive Slovenian composers of symphonic music – by Uroš Rojko, Vito ...Žuraj, Lojze Lebič, Nenad Firšt and Črt Sojar Voglar. Their artistic intentions and realizations come closer to certain metaphysical, historically speaking rather romantic, ideals of autonomous music, only remotely connected to the ideas of postmodernity.
Procese razumevanja glasbe kot niza pojavov, ki so tesno povezani z IT praksami iskanja glasbe v slovenski raziskovalni skupnosti, skiciramo s treh osnovnih vidikov: etnomuzikološkega, ...bibliotekarskega (bistvenega, ko se glasbi približamo računalniško) in IT. Članek ocenjuje doprinos teh perspektiv k razumevanju glasbe, in predlaga, da tri obravnavane perspektive niso poljubne.
Namen prispevka je začrtati povezave med skladateljevim in poslušalčevim razumevanjem pomenskega potenciala glasbe. Natančneje: ali obe gledišči povezuje enak mehanizem? Odgovor na to vprašanje je ...podano po prerezu 1) raziskovalnih perspektiv, ki se ukvarjajo z ravnmi, ki razkrivajo pomenskost glasbe, 2) muzikoloških opredelitev glasbenega pomena in 3) analize treh primerov slovenske sodobne glasbe. Prispevek je predvsem poziv k upoštevanju naravoslovnih in družboslovnih gledišč kot dveh plateh raziskovalnega procesa istega pojava.
PDF
