Lončeni lonec se je uporabljal za kuhanje raznovrstnih jedi v kmečki peči. Uporabljal se je za pripravo jedi, ki se kuhajo dlje časa: krompirja, enolončnic, zelenjavnih in mesnih minešter, golaža in ...tudi juhe. Gospodinje so ga postavile ob žerjavico v kmečki peči in se odpravile na delo. Ob vrnitvi domov jih je pričakal lončeni lonec s kuhanim kosilom.Lonce danes uporabljamo predvsem za dekoracijo, shranjevanje suhega zrnja. Pri ljudskih godcih pa je poznan in uporabljan kot glasbilo – lončeni bas.Sklede so se uporabljale za serviranje hladnih in toplih jedi. Še danes pa se uporabljajo za kisanje mleka.Lončeno posodje na fotografiji je za razstavo posodila Anica Golčar.
Vinska trta ima pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne dediščine naših krajev. Sobivanje človeka in narave pušča neizbrisne sledi v vinorodni pokrajini. Življenje in običaji so tod tesno povezani z ...vinom. Trta se omenja že v starih pisnih virih. Tudi dr. Josip Vošnjak je imel v Visolah med vinogradi svoj dom. Pisni viri pričajo o tem, da je rad posedal pred kletjo, pil staro vino in debatiral s prijatelji, ki so ga tukaj često obiskovali. Naše štiri občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane in Oplotnica ležijo v objemu vinogradov in visokodebelnih sadovnjakov. Zaradi tega je glinena majolika (ali vrč) dobro poznana. Ljudje so jo uporabljali pri strežbi pijače, pa najsi je bilo to vino, jabolčnik ali samo voda. Pijača je v glineni posodi ostala dlje časa sveža in hladna, ohranila pa je tudi svoj okus. Majoliki na fotografiji je za razstavo posodila Anica Golčar.
Pekač za peko biskvitnega ali mlečnega testa v obliki jagnjeta. Uporabljal se je za peko v kmečki oz. krušni peči. Po peki, ko se je pecivo ohladilo, so ga okrasili z belim ledenim okrasom iz ...stepenih beljakov in sladkorja.Lončeni pekač je za razstavo posodila Anica Golčar.
Na našem območju so pekli potice v okroglih in oglatih potičnikih. Oboji so bili glinasti. Okrogli modeli so bili spodaj ravni, s strani rebrasti – ali pa tudi ne – in proti vrhu nekoliko razširjeni. ...V sredini so večinoma imeli tulec z luknjo, da se je potica lažje spekla.Potice so se spekle iz pretežno domačih surovin, katerih pot od njive do mize je bila kratka. Pekle so se ob posebnih priložnostih, kot so zaključek košnje, žetev, trgatev, koline, pa tudi ob krstu in poroki. Skrivnosti priprave in peke potic se še danes prenašajo iz roda v rod. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, vendar pa se te potice med seboj razlikujejo po imenih, nadevih, po vrstah testa in tudi po obliki. Poznamo več kot 100 različnih vrst potic, pri pripravi nadevov pa velikokrat velja, da kolikor je gospodinj, toliko je tudi slastnih receptov za nadeve. Slovenska potica je lahko potresena s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico.Evropska komisija je v Uradnem listu objavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/656 z dne 21. aprila 2021 o vpisu imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti »Slovenska potica«, s katero je slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP).Potičnika na fotografiji je za razstavo posodila Anica Golčar.
Anica Jović, Bistričanka, ki je končala učiteljišče v Mariboru in se leta 1953 zaposlila na osnovni šoli v Slovenski Bistrici, je bila priznana pedagoška delavka. Njena življenjska pot je bila polna ...preizkušenj, ki so ji oblikovale značaj. Sprostitev je našla v zapisani besedi, izpod njenega peresa so nastajale predvsem pesmi. Prve so nastale že v mladosti. Pesmi je objavljala v publikacijah Anteni, Kurirčku, 7 dni, Naših razgledih in v lokalnem Metalurgu. Veliko njenih pesmi so brali in recitirali na kulturnih prireditvah.V spremni besedi v izdani pesniški zbirki z naslovom Moja pesem, ki je izšla po njeni smrti, je Kristina Šega, članica uredniškega odbora, zapisala: “Njena izpoved je vseobsegajoča: od hrepenenja, pričakovanja, ljubezenske izpovedi do razočaranja, življenjskega spoznanja, trenutnih razpoloženj, povezanosti z naravo, do prigodnih pesmi in hudomušnih utrinkov. Bogat je ciklus partizanskih in domoljubnih pesmi.” Pesem Pohorskemu bataljonu je tukaj objavljena prvič.
Ob prazniku občine Slovenska Bistrica in v počastitev spomina na poslednji boj Pohorskega bataljona so v letu 1986 pripravili številne prireditve. Med drugim je bil tudi turnir pionirjev judoistov iz ...vse Slovenije, ki so se v slovenjebistriški telovadnici pomerili za memorial Pohorskega bataljona.
Občina Slovenska Bistrica je imela svoj praznik 8. januarja, na dan, ko je Pohorski bataljon bil svoj poslednji boj. 25. novembra 1997 so bistriški svetniki sprejeli sklep in za novi občinski praznik ...izbrali 12. marec, ko je Slovenska Bistrica dobila temeljne mestne pravice. 8. januar je od takrat spominski dan, Pohorskemu bataljonu se poklonijo s komemoracijo na bojišču pri Treh žebljih in z akademijo v gradu v Slovenski Bistrici.
Kovača vas je razloženo naselje ob vznožju Slovenjebistriškega Pohorja. Njena lega na sončni strani Pohorja omogoča, da se ljudje tod ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. Kovača vas se je ...nekdaj imenovala Vaberče, in od tod tudi ime Vaberški fantje, ki že več desetletij združuje moške pri ubranem petju ljudskih in umetnih pesmi.
