V príspevku je prikazanih 95 vodnih imen s slovenskega etničnega ozemlja, izpeljanih iz 83 slovanskih antroponimov. Predstavljena je njihova tvorjenost zlasti glede na pripone, posebej pa so ...predstavljeni antroponimi, vsebovani v vodnih imenih.
V prispevku se obravnava osem slovenskih zemljepisnih imen, ki so nastala v medjezikovnem stiku, vendar pri treh to velja le za njihove nemške oblike. Nemci so substituirali ali samo adaptirali ...slovenska zemljepisna imena, pri čemer so Slovenci v večji ali manjši meri sprejeli nemške oblike svojih imen. Na ta pojav je svoj čas opozoril že Štrekelj, ko je pojasnil krajevno ime Činžat iz slovenskega apel. senožet, mi pa ga ponazarjamo na primerih krajevnih imen Njiverce in Stoperce. Nemci so krajevno ime adaptirali ali prevedli, medtem ko so Slovenci ohranili svojo imensko obliko, ki se je spreminjala v skladu z domačim glasovnim razvojem. Takšen primer predstavljata krajevni imeni Vižmarje in Goriča vas. Imena s podstavo v enem jeziku in priponskimi obrazili v drugem so hibridna ali heteromorfna imena. Ta tip imen je na Slovenskem razmeroma pogosten, npr. Ruperče, Pirniče, Gunclje (nemško osebno ime in slovansko obrazilo -jь) ali Prosnid, Jagnjed (slovenska apelativna podstava in starofurlansko obrazilo -ed). V to kategorijo sodijo tudi krajevna imena Vižinga, Ciringa, Temljine in nemška oblika gorskega imena Šmarna gora, ki se glasi Kallenberg.
Pri SAZU in ZRC SAZU je izšla 1. 1995 v seriji Viri za zgodovino Slovencev že dlje časa napovedovana knjiga historičnega gradiva, ki obsega odbrane izpise iz listin (predvsem notarskih knjig), ...hranjenih v bogatih videmskih arhivih in knjižnicah.
V prispevku se zavračajo čedalje pogostejši poskusi vsiljevanja narečnih oblik za že standardizirana poknjižena slovenska zemljepisna lastna imena. Predstavljena so dosedanja praksa in pravila ...poknjiževanja. Avtor se načelno zavzema za večje upoštevanje starejših narečnih prvin pri standardizaciji in postavlja pod vprašaj dosledno kabinetno tvorjenje stanovniških imen.
Vasilij Abajev 1900-2001 Silvo Torkar
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
08/2015, Letnik:
7, Številka:
1-2
Journal Article
Odprti dostop
Le nekaj mesecev potem, ko so najuglednejši moskovski jezikoslovci pripravili veliko svečanost ob stoletnici rojstva Vasilija Abajeva, enega najpomembnejših primerjalnih indoevropskih jezikoslovcev ...20. stoletja, patriarha ruske ira-nistike, enciklopedista osetinskega jezika in folklore, seje (18. marca) njegovo življenje utrnilo. Zaradi izjemne osebne skromnosti in nevključevanja v vsakršne klane so o V. Abajevu v medijih, celo v strokovnih, razmeroma malo pisali.
Priimki na Slovenskem Silvo Torkar
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
08/2015, Letnik:
8, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku je po kratkem uvodu prikazan nastanek priimkov na slovenskem ozemlju. Navedeni so štirje glavni viri nastanka, tj. rojstna, krajevna oziroma pokrajinska imena, vzdevki ter imena poklicev ...oziroma funkcij. V nadaljevanju so priimki obdelani z oblikovnega, besedotvornega in pomenskega vidika. V Sloveniji je blizu 70.000priimkov, najpogostejši pa je Novak. Tipično slovenski so priimki na -šek in -nik, ki kažejo na krajevni izvor. Prispevek se končuje s prikazom stanja raziskav in z najpomembnejšo bibliografijo.
V prispevku je na podlagi historičnih zapisov in primerjalnega slovanskega historičnega antroponimičnega gradiva s pomočjo besedotvorne metode predlagana nova razlaga krajevnega imena Prvačina, ki je ...v neposredni zvezi z antroponimi *Pribač, Pribina, Pribiša, Pribac in s krajevnim imenom Prebačevo.
Akademik Pavle Merkù – osemdesetletnik Silvo Torkar
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
08/2015, Letnik:
13, Številka:
1-2
Journal Article
Odprti dostop
Pričujočo številko glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša posvečamo njeni snovalci skupaj z vsemi, ki so se čestitkam jubilantu pridružili s člankom ali podpisom, enemu od najbolj ...radovednih in pozornih slušateljev profesorja Frana Ramovša, jezikoslovcu, etnomuzikologu in skladatelju Pavletu Merkuju, enciklopedistu ljudske kulture Slovencev v Italiji. Njegove knjige, članke, skladbe, oddaje je seveda mogoče prešteti, in vse, kar je napisal na jezikoslovne teme, je tudi zajeto v priloženi bibliografiji, skoraj nemogoče pa je preceniti izreden pomen in vrednost njegovega raziskovalnega opusa za Slovence na obeh straneh meje, za zamejce in unejce, a tudi za Italijane in Furlane.
PDF
