The aim of the paper is to illuminate how folktales, with their specific conceptualization of universal dilemmas, reflect culture-bound patterns of decision-making in relation to the contemporary ...socio-political discourse in a given society. In this respect, I perceive folktales firstly as a reflection of embedded cognitive/cultural matrices that determine »cognitive-instrumental rationality«, linked to traditions and cultural norms (Jürgen Habermas). I explore these matrices using a new methodological approach which connects the sociological theory of fairy tales, deliberative democracy and cognitive history. This approach is then applied to the analysis of the conceptualization of dilemmas in three Slovenian folktales (Mojca Pokrajculja, The Ant and the Lazy Cricket, The Bean, the Straw, and the Coal). The analysis asserts correlations between traditionally and culturally conditioned forms of decision-making, and contemporary practices of decision-making / deliberation, thus shedding light on the specifics of national epistemology from a comparative and historicist perspective.
V prispevku raziskujem uporabe ljudskih pravljic v historični legitimizaciji posebnega tipa družbenopolitične preobrazbe: jugoslovanskega samoupravnega socializma. S tem naslavljam manj raziskano in ...kompleksno tematiko, saj je bila jugoslovanska ideologija samoupravljanja v primerjavi z drugimi političnimi ideologijami 20. stoletja, ki so utemeljevale novi družbeni red tudi s prisvajanjem pripovednega izročila, zasnovana na diskontinuiteti, rezu s tradicijo in preteklostjo. V namen izostritve specifične funkcije pripovednega izročila v jugoslovanskem socializmu in na osnovi tez Walterja Benjamina izoblikujem pristop, ki zajema analizo epistemske in politično-ideološke funkcije pravljic. Preverim ga na primeru prisvajanja ljudskih pravljic v nacizmu in sovjetskem režimu, nato pa se posvetim analizi teh mehanizmov v kontekstu jugoslovanskega samoupravljanja. Izkaže se, da se je tradicija izražala v prizmi odtujitvenega učinka. To ponazorim z analizo pravljice Kako so pulili repo, slovenske inačice ruske pravljice Repa velikanka, ki strukturno odtuji socialistični moto »v slogi je moč«. V sklepu se posvetim teoretičnim konsekvencam jugoslovanskega samoupravnega projekta z vidika teorije spreminjanja družb. Ta teorija tvori sociološko ozadje prispevka.
Prispevek analizira vlogo Mladine – revije, ki se je v kolektivni spomin slovenstva vpisala kot eden izmed ključnih akterjev v procesih demokratizacije in osamosvajanja – z vidika njenega prispevka k ...reartikulaciji slovenskega družbeno-integrativnega diskurza v interregnumu osemdesetih let. Avtor v ta namen na osnovi teoretičnih izhodišč kulture spominjanja in z analizo vseh izvodov revije, ki so izšli v tem desetletju, razčleni njeno vlogo v demokratizaciji interpretacij slovenske in jugoslovanske (polpretekle) zgodovine, posebno pozornost pa nameni tistim vsebinam, ki v odnosu do slovenskih »krajev spomina« zadevajo možnosti in pasti v poenotenju slovenstva na esencialističnih temeljih. Ker so razmere v osemdesetih letih tudi od liberalnega tednika, kot je Mladina, terjale opredelitev do vsebin skupnostnega diskurza, avtor naslavlja v sklepu teoretično izzivalno in aktualno vprašanje o (ne)zmožnosti liberalizma kot politične filozofije v refleksijah tistih aspektov skupnostnega diskurza, ki so utemeljeni v pred- ali postrazsvetljenskih doktrinah.
Namen znanstvenega prispevka je historični pregled socioloških perspektiv v proučevanju evropske integracije, utemeljen na tezi, da so zagate, s katerimi se danes sooča Evropska unija, tudi posledica ...neustreznih teorij in konceptov v dozdajšnjem proučevanju teh tematik. Avtor tezo podkrepi z analizo vplivov zunajznanstvenih dejavnikov na izbiro tematik v preteklem proučevanju evropskih integracij in z razčlembo epistemoloških težav pri formiranju sociologije evropskih integracij kot poddiscipline sociologije ali evropskih študij. Na tej osnovi kronološko predstavi poskuse »osvobajanja« sociologije evropskih integracij; od ideologije, ki jo imenuje teleološki integracionizem, in nato od političnih ved in evropskih študij. Na koncu nakaže perspektivo v proučevanju evropskih integracij, ki temelji na metodološkem pluralizmu in afirmaciji subjektivne razsežnosti v proučevanju, saj je tovrsten pristop po mnenju avtorja nujen v razčlembah postkrizne, politično diferencirane Evrope.
PDF
