Kocbekovo Premišljevanje o Španiji Kovačič Peršin, Peter
Prispevki za novejšo zgodovino,
05/2016, Letnik:
56, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Due to the Spanish Civil War, the ideological conflicts in the Catholic circles became more distinct. The clerical part, particularly the Slovenic daily, which published biased articles on the ...Spanish Civil War in 1936 and 1937 with a special emphasis on condemning the rise of the popular front, understood the publication of Edvard Kocbek's essay as an attack on its views. Kocbek's purpose behind the Pondering was, however, to present a more balanced picture of the Spanish tragedy that was based on the reports by West European writers who favored the Spanish republic. The Pondering was the central crystallizing point that led to the final split in the Catholic circles, while at the same time stirring the left-wing political groups to start fighting for a common goal. But the main reason that it became the central crystallizing point was the militant response by the right-wing Catholic group; the essay in itself would have otherwise been only considered a balanced representation of the situation in Spain, which were presented one-sidely by the clerical press. This shows that political tensions on the territory of today's Slovenia had already reached their climax as early as a few years before the war, thus rendering a dialogue and a democratic compromise that could unite the Slovenians in a national defensive attitude impossible.
Grmič se je odzival na družbena in še posebej na socialna vprašanja v skladu z naukom 2. vatikanskega koncila in socialne doktrine Cerkve. Zato so očitki o njegovi politizaciji neupravičeni in ...razgaljajo le moralno vprašljivost in zavračanje cerkvenega nauka njegovih kritikov. Izhajal je iz teologije zemeljskih stvarnosti, ki naroča, da je dolžnost kristjanov ostvarjati družbene razmere po načelu evangeljske pravičnosti. Kristjanova drža ni umik iz sveta, pač pa delo za dobro človeka tudi za ceno žrtve. Kristjan mora sprejeti avtonomnost sveta kot danost, ki zahteva njegovo prilagoditev. Dialog in sodelovanje sta nujni vrlini še posebej pri sodelovanju z ljudmi drugačnih nazorov. Kristjan mora stati v prvih vrstah pri reševanju aktualnih družbenih, še posebej socialnih problemov, ki jih prinašajo neoliberalni kapitalizem, ekološka kriza in globalizacija. Zato je Grmič vodil dialog tako s socialistično družbo kot pozneje s kapitalizmom in ideologijo globalizma. Do konca življenja je ostal branik krščanskih vrednot in človekovega dostojanstva. V tem je njegovo vseživljenjsko sporočilo in vzpodbuda za današnje slovenske kristjane.
Kierkegaardova temeljna naloga je bila kritično premisliti, kaj pomeni biti kristjan. Buber ga je zato imenoval »preizpraševalec kristjanov«. To preizpraševanje je Kierkegaard zastavil na vprašanju ...vere. Pristna krščanska vera ima Boga za absolutni kriterij vsega delovanja. Verujoči mora izvrševati Božjo voljo tudi za ceno suspenza naravnih etičnih norm (suspenz etike). Kierkegaard to dejstvo pojasnjuje na primeru biblične zgodbe o Abrahamovi daritvi sina Izaka. Storiti tako dejanje poslušnosti Božji volji je mogoče le v absolutni predanosti Bogu, kar zmore le posamičnik, ki se odloči za brezpogojno ljubezen do Boga. Kierkegaard je v brezpogojni veri in zvestobi evangeljskemu etosu našel izhod iz svojih eksistencialnih muk. Take vere v svojem okolju Kierkegaard ni našel. Zato ga je to dejstvo navedlo h kritiki institucionalizacije krščanskih cerkva, ki se zadovoljujejo s pripadnostjo, torej le s formalno vernostjo, ki pričakuje le zadovoljevanje religioznih potreb, in tako z ustreznim etičnim relativizmom. Kierkegaard opozarja, da je krščanstvo pot vere, ki verujočega vodi k osebni poslušnosti Božji volji in etosu ljubezni do bližnjega. S svojim pogledom na vero kot osebno eksistencialno odločitev in etično zavezanost je vplival na personalistično filozofijo (Levinas, Kocbek) in sodobno krščansko moralno teologijo (Tilich). V tem smislu je aktualen posebno danes, v času dekristjanizacije zahodne družbe in njenega etičnega relativizma.
The present ideology of European integration & the Slovene approximation to this ideology returns Slovenia to its earlier history of a nonsovereign existence in the heart of Europe. It is argued here ...that ethnocide shall remain Slovenia's destiny if sovereignty is not preserved. The European Union is a centralized superstate formation managed by European plutocracy through the bureaucracy of European institutions. Certain aspects of neoliberal ideology, eg, gradual termination of national states, are one of the priorities of European integration. It is contended that Europe shall only constitute a successful project as a confederation of its nations, & that the entities of this confederation can only be sovereign nations or their states. Criticism of current European integration does not constitute opposition to the integration of Slovenia into Europe, but rather of the method of integration. 5 References. Adapted from the source document.
PDF
