Opisan je poskus uporabe jezikovnega modela umetne inteligence chatGPT pri kvalitativni analizi primera besedila, to je, odgovora študentke socialnega dela na eno od vprašanj o njeni študijski ...praksi. Robotu chatGPT so bila postavljena vprašanja, ki se nanašajo na identifikacijo osnovnih tem, osnovnih konceptov, tipološkega razporejanja (klasifikacije) in ocenjevalnega razporejanja. Odgovori robota so bili primerjani z izdelki človeškega raziskovalca. Robot je podal presenetljivo ustrezne odgovore. Samokritično je zavrnil samo zahtevo po strokovni konceptualizaciji. Sklep neformalnega poskusa je, da je robot chatGPT povsem uporaben pripomoček pri kvalitativni analizi, če mu raziskovalec zna postavljati ustrezna vprašanja (prompts). Izdelke robota mora pred objavo presoditi in dopolniti človeški raziskovalec. Postavlja se vprašanje avtorstva in odgovornosti.
Tako kot v drugih postsocialisticnih drzavah se je procès deinstitucionalizacije tudi na Hrvaskem zacel pozneje kot na Zahodu. Odlocilno je bilo leto 2014, ko so se zacele mnozicne preselitve ljudi z ...ovirami iz institucij za dolgotrajno oskrbo v skupnostne namestitve. Namen raziskave je ugotoviti izkusnje oseb, ki imajo intelektualne ovire, z deinstitucionalizacijo. Raziskovalna metodologija temelji na kvalitativnem pristopu, ker poglablja razumevanje problema in raziskovalcu omogoca, da se osredotoci na izkusnje respondentov z resnicnim zivIjenjem. Opravljeni so bill delno strukturirani intervjuji s 13 udelezenkami in 14 udelezenci iz 11 razlicnih izvajalcev storitev stanovanjskih skupin na podrocju Republike Hrvaske. Vecina sodelujocih je navedla, da so se iz institucijza dolgotrajno oskrbo preselili vstanovanjske skupinezaradizaprtja institucij. Merilo, po katerem je bit nekdo sprejet v procès deinstitucionalizacije ali pa zavrnjen, je bila njegova funkcionalnost (npr. lepo vedenje, telesna mobilnost). Raziskava pokaze, da vecina sodelujocih ni bita delezna sistematicne in namenske priprave na prehod iz institucije za dolgotrajno oskrbo v stanovanjsko skupino. Rezultati raziskave delno sovpadajo z izsledki mednarodne literature, ki prav tako ugotavlja, da so uporabniki v procesu deinstitucionalizacije marginalizirani.
Rejništvo je v zadnjih letih na Hrvaškem postalo predmet zanimanja socialnega dela zaradi pomanjkanja name-stitvenih kapacitet v institucijah in zaradi procesa deinstitucionalizacije, ki si prizadeva ...za normalizacijo življenja v skupnosti. Pri rejništvu je normalizacija otrokovega življenja izziv za vse vpletene, ker na Hrvaškem ne ostaja inkluzivni model rejništva in ker je vloga socialnega dela razdeljena med vse akterje v rejništvu. Avtorica izhaja iz domneve, da je za zagotovitev normalizacije pomembno poskbeti za formalne in neformalne mreže v skup-nosti, ki jih socialno delo vzpostavlja in povezuje. V članku prepozna obstoječe podporne mreže za rejništvo in preučuje vlogo socialnega dela pri tem. Na podlagi kvalitativne analize osmih polstrukturiranih intervjujev z rejniškimi družinami, opravljenih med novembrom 2021 in januarjem 2022, izsledki kažejo, da rejniški starši potrebujejo več dostopne kontinuirane institucionalne podpore od socialnih delavk in delavcev, pa tudi nefor-malne oblike podpore, zlasti združenj rejniških staršev v civilnem sektorju, in boljše sodelovanje s primarnimi družinami otrok.
Šestdeseta leta 20. stoletja so bila za sociálno delo v Sloveniji formativna. Novo šolan kader se je počasi vključeval v številne družbene institucije ter razvijat socialnodelovne prakse v skladu s ...tedanjimi družbenimi nazori. Opisano je vzpostavljanje metod socialnega dela ob vključevanju socialnih delavk v komisije za dovolitev splava. Najprej so predstavljeni družbeni kontekst in predpisi, ki so umeščali sociálno delo v odločanje o sociálni indikaciji kot legitimnem razlogu za dovolitev splava. Nato so opisani napotki za strokovno delo, kakor so jih zapisale sociálne delavke, ki so razvijale to področje in postopek obravnave žensk pred komisijo. Na koncu pa je navedenih nekaj razhajanj med napotki in prakso, kot se zarisujejo na podlagi različnih zgodovinskih virov. Predstavljeno je, kako so bile sociálne delavke usposobljene in kako so sodelovale z zunanjimi sodelavci in drugimi institucijami. Tako je pojašnjena sistemska narava težav pri vpeljevanju sociálne indikacije v prakso.
Meje politične skupnosti (tj. države) so meje socialnih pravic. Izbris iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel leta 1992, je primer sistematičnega izključevanja iz skupnosti in s tem ...teptanja dostojanstva in onemogočanja pravic. Čeprav ilegalizacija oseb in omejevanje socialnih pravic nista osrednji temi socialnega dela, sta z vidika etike in poslanstva pokliča ključni. Raziskovalno vprašanje članka je, ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela. Avtorica izhaja iz teoretskih pojmov rasizma in strukturnega nasilja. Predstavi socialnodelovne in druge studije, ki na različne načine problematiziralo omejenost sociálne države. Etnografski del članka so izjave socialnih delavk in delavcev о tem, kako se spominjajo izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ko še ni bil prepoznan kot kršitev človekovih pravic. Izkušnje izbrisanih prebivalcev in prebivalk so povzete iz drugih razi skav.