Kljub procesu »vračanja v mestno središče«, značilnem za določene otoke v središču Johannesburga, nekateri opazovalci preučevano območje še vedno dojemajo kot propadajoče in ga povezujejo s ...kriminalom. Čeprav so parki in odprti prostori v Johannesburgu zadnja desetletja propadali, se zdaj obnavljajo. V članku avtorja preučujeta velikost odprtih prostorov in parkov, dostopnih prebivalcem mestnega središča, in kako prijazni so ti uporabnikom. Poleg tega ocenjujeta njihovo trenutno stanje ter raven in učinkovitost razpoložljivih vzdrževalnih storitev. Avtorja preučujeta tudi strategije prenove, ki jih je uvedla mestna občina Johannesburg, na njihovi podlagi pa tudi posebna določila, ki jih je za parke in odprte prostore sprejel lokalni metropolitanski svet. Ugotovitve kažejo, da je sanacija parkov in odprtih prostorov ustrezno vključena v načrte mestne prenove, vendar določene omejitve ovirajo izvedbo tovrstnih izboljšav. Edinstvena dinamika mestnega središča pomeni velik izziv pri vzdrževanju parkov in odprtih prostorov, zato jo je treba ustrezno razumeti in načrtovati ustrezne ukrepe. Pojavlja se tudi potreba po pravičnejši in učinkovitejši dodelitvi virov in po oblikovanju učinkovitejših partnerstev. Končna ugotovitev raziskave je, da bodo potrebe skupnosti zadovoljene šele, ko bodo tovrstna upravljavska vprašanja postavljena v ospredje in se bodo začela ustrezno reševati.
Avtorice se v skladu s sodobno mestno politiko, katere cilj je oblikovati konkurenčno mestno identiteto, v članku ukvarjajo s postsocialistično identiteto Novega Pazarja, srednje velikega mesta na ...jugozahodu Srbije. Proučujejo oblikovanje mestne identitete na podlagi dinamične interakcije med akterji in družbeno-prostorskimi strukturami, pri čemer uporabljajo pojem mestnega habitusa, ki temelji na Bourdieujevi teoriji o habitusu, in Lefebvrov koncept družbene produkcije prostora. Posebno pozornost namenjajo izzivom, s katerimi se postsocialistična mesta spopadajo pri ponovnem vzpostavljanju svoje identitete po obdobju spodbujanja modela socialističnega (industrijskega) mesta in njegovem poznejšem zatonu. Njihova analiza temelji na anketi med prebivalci Novega Pazarja (n = 299), intervjujih s strokovnjaki, zaposlenimi v mestni upravi ter drugih lokalnih ustanovah in organizacijah (n = 14), in na vsebinski analizi uradnega spletišča mesta. Njihovi izsledki kažejo, da je Novi Pazar mesto z močno identiteto, a tudi precejšnjimi strukturnimi omejitvami, ki onemogočajo lokalno delovanje, na podlagi katerega bi lahko mesto izkoristilo svoj potencial za oblikovanje konkurenčne identitete.
Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih ...spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.
V strokovni literaturi se pogosto poudarja, da urbanistična kompleksnost temelji na soobstoju naslednjih treh prvin: regulativnega okvira, ravni urbanističnega oblikovanja in pogajanj med akterji. ...Avtorji se v članku z navedenim strinjajo, hkrati pa zavračajo zamisel, da so lahko te prvine v idealnem ravnovesju, brez negativnih medsebojnih vplivov. Proučevali so, kje so meje njihovega soobstajanja, in postavili hipotezo, da idealen in uravnotežen soobstoj teh prvin ni mogoč. Njihova raziskava je temeljila na naslednjih štirih glavnih in zaporednih aktivnostih: 1. pregledu literature o temeljih sodobnega urbanističnega načrtovanja, 2. kritični kvalitativni analizi glavnih dokumentov, ki vsebujejo urbanistične direktive in se uporabljajo v treh največjih mestih Latinske Amerike: Buenos Airesu, Ciudadu de Méxicu in São Paulu (s poudarkom na smernicah v teh dokumentih in kako obravnavajo vse tri omenjene prvine), 3. analizi součinkovanja navedenih treh prvin in 4. oblikovanju končnih ugotovitev.
Avtorici v članku proučujeta ukrajinski art nouveau v okviru njegovega vseevropskega razvoja v arhitekturi poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Z navedenim slogom so posamezni narodi izražali ...identiteto. Avtorici sta postavili hipotezo, da razvoj tega sloga v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja izraža identiteto mesta in narodno identiteto prebivalcev ter ponazarja način izražanja narodne zavesti z arhitekturo. Opredelili sta in ponazorili posebnosti tega sloga kot izraza narodnih prvin v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja. Njuna raziskava je temeljila na metodah kulturološkega pristopa v okviru splošnega kulturnega razvoja mesta. Avtorici sta predstavili tudi splošne značilnosti razvoja arhitekturnega sloga v Poltavi na začetku 20. stoletja in položaj ukrajinskega art nouveauja v polistilizmu proučevanega obdobja. Na koncu sta analizirali vpliv ukrajinskega art nouveauja zgodnjega 20. stoletja na nadaljnji razvoj arhitekture v Poltavi.
Urban tourism is a growing focus for research in cities of the Global South. It is argued that the challenges of managing urban tourism require an improved understanding of the spatial structuring of ...tourism and tourist flows within the city context. The specific task in this article is to analyse changing intra-urban flows of tourism in Johannesburg, South Africa’s most important city. The results show that different kinds of urban tourists engage with different urban spaces in the city. The Johannesburg study reveals that, although the spaces of leisure and business travellers to the city are closely intertwined, the flows of visiting friends and relatives are markedly different. Likewise, the spaces of international tourists are markedly different from those of domestic travellers to Johannesburg. One striking observation concerns Soweto, an iconic attraction for international tourists visiting Johannesburg, which is dominated by domestic travellers mainly engaged in visiting friends and relatives. From a comparative international perspective, the spatial patterns of tourism flows in Johannesburg exhibit marked differences from those of urban tourism destinations in the Global North, with the most striking difference being that of the limited and weakened role of the inner city for tourism in Johannesburg.
Globalisation has had an impact in Mexican cities, creating new urban structures. Therefore, globalisation modifies the relationships that individuals establish with the territory through the ...construction of new citizenship practices. With a multidisciplinary approach, we develop a theoretical analysis that allows us to understand the new condition of Mexican historical centres caused by the challenges imposed by becoming a World Heritage Site. We apply a theoretical construct that allows us to portray certain aspects of reality in Mexican cities regarding the construction of democratic and participative practices of citizenship. We analyse this phenomenon based on two theoretical points of departure: a) the process of becoming a heritage site (i.e., tourism/gentrification) and b) the theory of social capital. The results show that the new situation implies a transformation in the space, time and economy of the heritage site. In the historical centre, the political actors and institutions promote centralist, transnational and urban conservationist development. An urbanism is created that prioritises conservation to the benefit of tourists and to the detriment of enjoyment, use and participation by the local population. Furthermore, there is an erosion of the social fabric through processes of exclusion and gentrification, which place citizenship in peril.
This article searches for public domains in the history of public spaces in Monterrey from the perspective of their colloquial use by different social groups. Through documentary analysis, it ...reconstructs the transition from publicly owned public spaces to their privatised counterparts. The article expands the traditional somewhat idyllic narrative of public spaces and offers clues to how different social groups have used them. Public spaces have changed during four main periods. A centralised public space appeared during the colonial period (1596–1810), followed by socially segregated spaces between the beginning of the war for independence until after the revolution (1810–1940). The dispersion of public space characterises the period of the metropolitan expansion of Monterrey (1940–1980). Finally, the privatisation of public spaces occurred at the turn of the millennium (1980–2015). Women, children and lower socioeconomic classes have had unequal access to public spaces in Latin America, thus precluding them from being considered public domains.
Preseljevanje s podeželja v mesta povzroča propadanje podeželja in prenapolnjenost mest. Glavno vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s tem, je, kako se lahko mesta izognejo tej usodi in prestrežejo ...migrante na poti v mesta v iskanju boljših priložnosti. Razvoj turizma lahko ima osrednjo vlogo v razvoju podeželskih območij v Republiki Južna Afrika, in mesto Clarens je primer zgodbe o uspehu na tem področju. Avtorica v članku raziskuje, zakaj je turističnemu mestu, kot je Clarens, uspelo, drugim podobnim mestom pa ne. Podatki so bili zbrani s tremi vprašalniki za tri različne ciljne skupine, kar je omogočilo, da je bil v raziskavo vključen širok spekter déležnikov v turističnem miljeju Clarensa. Izsledki raziskave kažejo, da je pri spuščanju multinacionalk v majhna turistična mesta potrebna pazljivost, saj lahko te pokvarijo tamkajšnje vzdušje.
Zaradi močnega vala urbanizacije in omejenih možnosti formalne zaposlitve v velikih azijskih mestih se čedalje bolj krepi ulična prodaja, ki je zaradi neodobrene uporabe javnega prostora pogosto ...sporna in nezakonita. Nedeljska tržnica v Kuteku v indonezijski občini Depok se je morala z lokacije zraven univerze, na kateri je bilo običajno polno ljudi, preseliti v razmeroma odmaknjeno stanovanjsko sosesko, kjer pa prodajalci še vedno precej dobro poslujejo. Študija primera, predstavljena v tem članku, temelji na obsežnih terenskih opazovanjih in intervjujih ter pojasnjuje, kako je bila izbrana nova lokacija tržnice in kako je prostorsko urejena, da lahko zadovoljuje potrebe prodajalcev, stanovalcev in kupcev. V članku je predstavljeno, kako so stanovalci in prodajalci razvili inovativen, odprt in samoorganiziran sistem upravljanja tržnice, ki se prilagaja spreminjajočemu se številu in lastnostim prodajalcev in kupcev. Čeprav sistem velja za učinkovito orodje, ki omogoča uspevanje sive ekonomije, zaradi omejenih načrtovalskih zmožnosti zahteva sodelovanje z drugimi deležniki, na podlagi česar se lahko rešujejo nepričakovani izzivi. Sodelovanje med deležniki je povečalo koristi in zmanjšalo slabosti sive ekonomije v javnem prostoru.