V škofovski galeriji v reprezentančnih prostorih gradu Seggau je razstavljenih 58 dopasnih portretov sekovskih škofov. Portretna galerija je bila prvič omenjena v in- ventarju, ki je bil spisan ...leta 1675, v času škofa Venclja Viljema Hofkirchna (1670–1679). Portreti so bili prvo- tno nameščeni v prostoru, imenovanem velika dvorana (großer Saal) ali škofova soba (Bischofszimmer). Okrog leta 1830 je mogoče škofovo sobo locirati v prvo grajsko nadstropje. Med letoma 1835 in 1867 so portrete prenesli v dve sobi v drugem nadstropju, kjer so še sedaj. Vzor za škofovsko portretno galerijo so bile freske v škofovski kapeli samostana Seckau, ki jo je zasnoval škof Martin Brenner. Galerija je primerljiva z drugimi škofovskimi portretnimi galerijami v Salzburgu, Augsburgu, Dillin- genu, Kroměřížu in Šentandražu (danes v Mariboru). Paradigmatični za portretne galerije so trije temeljni koncepti: tradicija, nasledstvo in memoria.
Članek na osnovi del grških cerkvenih zgodovinarjev 4. in prve polovice 5. stoletja, del aleksandrijskega škofa Atanazija in zakonov, zbranih v Teodozijevem kodeksu, osvetljuje potovanja škofov v ...antiki. Način, kako so potovali, ni zanimiv le kot prikaz možnosti, ki jih je izbrano obdobje popotnim nudilo, ampak tudi kot prikaz vloge, ki jo je Cerkev takrat imela. Ker je bilo delovanje Cerkve in države od Konstantina Velikega dalje vse bolj prepleteno, velik del podatkov, ki jih izbrana besedila prinašajo, razkriva, na kakšen način so na potovanja škofov vplivali cesarji. Ti so najverjetneje v želji, da bi hitro razrešili nastale težave, škofom potovanje omogočili, olajšali in pospešili tako, da so jim dovolili potovati z državno pošto. Članek potovanja škofov osvetljuje predvsem s treh vidikov: v kakšnih primerih so škofje lahko potovali z državno pošto in kako je ta možnost vplivala na njihova potovanja ter kaj so škofje mislili o pogojih, v katerih so potovali.