Švedski pisatelj Hjalmar Söderberg (1869–1941) je svetovno cenjen zaradi svojih leposlovnih del, manj znane pa so njegove poznejše študije v zgodovini religije, v katerih je pretresal drzne ...rekonstrukcije in interpretacije svetopisemskih dogodkov. Od trojice njegovih religioloških monografij se osredotočam na prvenec, Jahvejev ogenj (Jahves eld, 1918). Vodilna teza o Mojzesovi zgodbi, ki jo prinaša protagonist Markel, se glasi, da so bili nadnaravni dogodki na gori in ob njenem vznožju v Drugi Mojzesovi knjigi, ki jim je izraelska množica prisostvovala zgolj od daleč, v resnici scensko dognana in spektakularna oblika prvobitnega, predjudovskega bogoslužja, ki je bilo doma na tem prostoru. Ogenj, dim in bobnenje, ki v svetopisemskem besedilu spremljajo božje prihode, naj bi bili kratko malo spektakel za množico, te »posebne« učinke pa naj bi Mojzes in njegovi nasledniki dosegali z uporabo neke vrste smodnika. V zadnjem delu prispevka osvetljujem avtorjevo vpetost v njegov čas in tedanje duhovno-intelektualne premike ter njegov odnos do religije, kakor se kaže v nekaterih njegovih leposlovnih delih.
PDF