Poročilo o 34. evropski poletni šoli logike, jezika in informatike (European Summer School of Logic, Language and Information (ESSLLI)), ki je potekala med 31. julijem in 11. avgustom 2023 na ...Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.
Pred 30. leti, natančneje spomladi leta 1992, je bila, v okviru Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta »Jožef Stefan«, ustanovljena Šola eksperimentalne kemije. Zaradi razvoja znanosti ...in interdisciplinarnih pristopov, je njen glavni namen približevanje kemije mladim generacijam in prikazovanje njene širše uporabe v vsakdanjem življenju. Šola eksperimentalne kemije tako ustvarja pomemben most med raziskovanjem in izobraževanjem ter aktivno prispeva k popularizaciji predmetnega področja v šolah.
Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz ...dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Chan ali zen? Jana S. Rošker
Ars & humanitas,
12/2022, Letnik:
16, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Šola budistične meditacije, ki predstavlja transformacijo Bodhidharmovih naukov in ki je tipična za teorije in prakse vzhodnoazijskega budizma, je na Zahodu znana pod pojapončenim imenom zen. Le malo ...ljudi se zaveda dejstva, da gre pri tej šoli za specifično vrsto kitajskega budizma, ki se izvorno imenuje chan 禅. Ker pa se ta pismenka v japonščini izgovarja kot zen, se je japonski prevod imena te šole udomačil v Evropi 19. stoletja, ko je v procesu kolonializacije in modernizacije Vzhodne Azije Japonska predstavljala most med Evropo in vzhodnoazijsko regijo. Medtem ko se je ta meditacijska šola na Kitajskem osnovala in razvijala od 6. stoletja dalje, segajo korenine pojapončenega chana, ki se je na Japonskem razvil pod imenom zen, šele v 12. stoletje, ko ga je po svojem obisku Kitajske na Japonskem predstavil in razširil budistični menih Myōan Eisai. Pričujoči članek namerava zapolniti to vrzel v evropskem poznavanju vzhodnoazijskega budizma in popraviti napačne predstave o izvoru in naravi omenjene budistične šole. V ta namen na kratko predstavi zgodovino kitajskega budizma chan ter razloži njegov nastanek in razvoj, ki je osnovan na sintezi budizma, daoizma in izvornega konfucijanstva.
Prostor absolutne ničnosti Tara Peternell
Ars & humanitas,
12/2022, Letnik:
16, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek bo v ospredje obravnave postavil nekaj temeljnih, vseprisotnih in ponavljajočih se motivov v filozofiji predstavnika kjotske šole, Nishide Kitarōja. Ti motivi so bili nenehno podvrženi ...predelavi s strani avtorja skozi celotno trajanje njegovega življenja. Pri tem se bom pretežno osredotočila na zgodnje in srednje obdobje njegovega pisanja, v katerem prvotno opredeli pojme, kot so čisto izkustvo, basho 場所 in absolutna ničnost, ki bodo okvirno razdelani v mojem pisanju v namen obravnave problematike individualnega jaza in dejanskega sebstva v odnosu do sveta. Tema obravnave prispe do vrhunca napetosti v Nishidovi zastavitvi bashoja, ki stremi k odpravi vrzeli med subjektom in objektom, torej k njuni neprebojni združitvi v enost navkljub njuni drugačnosti, a vseeno omogočujoč, da v svoji skupnosti ohranita individualno avtonomnost. To početje bi na končni točki morda utegnilo poroditi zmožnost za odkritje tistega, kar se razkriva v uvidu v naravo sveta, za katero bom poskusila pokazati, kako se zrcali prek Nishidove absolutne ničnosti.
Besedilo v nadaljevanju obravnava zgodnje učenje latinščine. Osredotoča se na zanj bistvene višje štiri osnovnošolske razrede, na tako imenovano predmetno stopnjo (starost učencev od 11 do 15 let, ob ...zgodnejšem vstopu v šolo od 10 do 14 let). To širša javnost slabo pozna, vse prepogosto jo dojema – naj bo večina z izkušnjo nižje klasične gimnazije ali poznejšega štiriletnega osnovnošolskega latinskega programa a priori izvzeta – kot nezanimivo oziroma, kako napačno, kot programsko manj pomembno od razredne ali srednješolske stopnje. Vsakokratna šolska oblast pa se, nasprotno, dobro zaveda pomena tega starostnega razdobja, ko se začenjajo ustvarjati zametki celostnega pogleda na svet in samega sebe, ter skuša zanj uvesti enovit, po svoji meri ukrojen šolski sistem, pri čemer je vedno znova na udaru tudi pouk klasičnih jezikov.
Delo Izazovi učenja stranoga jezika u osnovnoj školi, ki ga je uredila Yvonne Vrhovac, skupaj s sodelavkami tudi (so)avtorica prispevkov, je impresivno in poglobljeno delo, ki se nanaša na poučevanje ...in učenje tujih jezikov v hrvaških osnovnih šolah. Razdeljeno je na osem obsežnih tematskih poglavij.
V članku opredeljujemo pomen herbarija v izobraževanju učiteljev razrednega pouka za dvig interesa za rastline in znanja o rastlinah med osnovnošolci. Slovenske študente, bodoče učitelje razrednega ...pouka, smo usposabljali v izdelovanju herbarija. V raziskavi je sodelovalo 86 študentov. Študenti so po izdelavi herbarijev izpolnili anketni vprašalnik, s katerim smo preverjali njihovo znanje in izkušnje. Študenti poročajo, da so med izdelovanjem herbarijev v povprečju spoznali tri nove rastlinske vrste. 74% študentov je imelo ob tem težave, predvsem z določanjem vrst in postopki herbariziranja. Več kot dve tretjini študentov je herbarij izdelovalo že vosnovni ali srednji šoli, predvsem pri predmetih naravoslovje in biologija. Vsi, z izjemo enega študenta, nameravajo herbarij v bodoče vključiti v pouk. V aktivnosti vidijo predvsem potencial za poučevanje učencev o anatomiji in vrstni pestrosti rastlin, zarazvijanje njihovih naravoslovnih spretnosti ter odnosa do dela in biologije. Sklenemo lahko, da so sodelujoči študenti prikazali ustrezen nivo poznavanja vsebine ter znanja za poučevanje za uspešno implementacijo herbarija v šolo, kar lahko vodi do dvigainteresa za rastline in znanja o rastlinah med osnovnošolci.
Člani Oddelka za geografijo od leta 2013 delujemo v okviru Evropskega projekta vseživljenjskega izobraževanja Šola na oblaku (School on the Coud - SoC, št. projekta 543221-LLP-1-2013-1-GR-KA3-KA3NW), ...ki se bo zaključil v letu 2017. V projektu se zavzemamo za uvajanje računalništva v oblaku in drugih sodobnih poti na vseh ravneh izobraževanja. Računalništvo v oblaku je namreč dodobra spremenilo naš celoten način življenja in dela. Z njegovo pomočjo imamo dostop do digitalnih podatkov (slike, glasba, besedila, prostorski podatki itd.) kjer koli in kadar koli, kjer imamo dostop do svetovnega spleta.
V zgodnjih jutranjih urah 23. junija 2018 se je začelo potovanje v Grčijo. Tako smo se, kot nekoč lord Byron, podali v deželo, ki kot zibelka evropske kulture in misli še danes buri domišljijo ljudi. ...A preden se spustimo v pripoved o deželi Homerjevih junakov, naj povemo, da nas je pot tokrat vodila tudi skozi deželo »kjer mili ‘si’ nam na uho prihaja,« kot pravi Dante v Božanski komediji.