Prispevek predstavlja uspešen poskus uvedbe sodelovalnega učenja pri pouku prevajanja iz španščine v slovenščino na magistrskem programu Hispanistika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na ...konkretnem primeru ponazarja prenos glavnih teoretičnih izhodišč omenjene metode na specifično skupino – 21 študentov pri predmetu Prevajanje – in nalogo oziroma cilj učenja – prevod antologije paragvajskih pravljic in njegov izid v knjižni obliki.
Avtorici sledita sodobnim teorijam in metodologijam sodelovalnega učenja, ki poleg kognitivnih procesov upošteva čustva in motivacijo, gradi socialne kompetence, spodbuja aktivno udeležbo učečih se, njihovo interakcijo in ustvarjanje novih znanj. Pri predstavitvi obravnavanega primera se osredotočita na pet bistvenih značilnosti te metode (pozitivna soodvisnost, individualna in skupinska odgovornost, spodbujanje neposredne interakcije, socialne veščine in skupinska evalvacija) in z opisom dela, analizo procesa in ugotovitvami, ki temeljijo na praktičnem delu, dokažeta, da jim izvedeni projekt v celoti sledi in jih hkrati povezuje z drugimi, bolj tradicionalnimi učnimi metodami. Pri tem poudarita in nazorno ilustrirata dinamiko krepitve sodelovalnega vzdušja med prevajanjem, sprva v dvojicah in manjših skupinah ter nato v skupini vseh udeleženih. Ugotavljata, da so k dosegi cilja največ prispevali pozitivna soodvisnost, povezanost in enakovreden odnos med učečimi se, sodelovalno skupino in učiteljem. Opozorita na posebno vlogo učitelja, ki naj ustvari razmere za sodelovanje, nato opazuje in posreduje le, kadar je to nujno, sicer pa spodbuja avtonomijo posameznikov in skupin(e). Izkušnjo sodelovalnega učenja ocenjujeta kot primer dobre prakse, ki pozitivno vpliva ne le neposredno na učenje konkretnih vsebin in spretnosti, temveč na življenje učečih se na vseh družbenih ravneh.
Ustno izražanje v tujem jeziku velja za najtežje obvladljivo sporazumevalno zmožnost, zato smo raziskali tipologijo in številčnost nalog v učbenikih, ki se v slovenskem srednješolskem prostoru ...uporabljajo za poučevanje španščine. Primerjali smo učbenike osnovane na dveh različicah komunikacijskega pristopa in različnih ravneh, izhajajoč iz tipološko raznolikih nalog. V analizi smo poleg količine in tipologije nalog opazovali tudi stopnjo vodenosti posameznih nalog. Rezultati analize so pokazali, da ne prihaja do pomembnejših razlik glede na izbrani pristop, temveč glede na raven, in sicer pri nalogah, ki niso vodene, in pri delno vodenih nalogah.
Aktivno vključevanje učencev v učni proces in razvijanje ustnega izražanja sta značilnosti, ki prepletata vse analizirane učbenike, razlike (ki učiteljem nudijo možnost, da za svojo ciljno skupino in svoj slog poučevanja izberejo ustrezen učbenik) pa se nahajajo v deležu nalog ustnega izražanja, prevladujočih tipih nalog in dinamikah, ki so za uspešno izvedbo nalog potrebne. Prav raznolikost v tipologiji pri učencih spodbuja (ustno) jezikovno produkcijo.
Spodbujanje samostojne govorne produkcije učencev je prisotno že od začetne ravni in v obeh pristopih, saj je delež nalog, ki omogočajo le reprodukcijo, relativno majhen. V učbenikih so precej bolj poudarjeni dialog, komentarji, pogovori, skratka razvijanje samostojnih govorcev, opremljenih s strategijami in orodji za učinkovito, tekoče in natančno ustno izražanje.
Vsi analizirani učbeniki omogočajo ustrezno razvijanje govorne produkcije v španščini, saj (v primerjavi s številom nalog za druge jezikovne spretnosti) nudijo uravnotežen in tipološko raznovrsten nabor nalog.
Oblike naslavljanja so jezikovna sredstva, s katerimi v komunikacijskem procesu izražamo odnos do drugih, predvsem socialni odnos, ki obstaja med govorcem in naslovnikom (NGLE, 2009, 1250) ter ...temelji na moči ali solidarnosti (Brown in Gilman, 1960). Vendar pa se moramo zavedati, da so oblike naslavljanja zelo kompleksne. Nanje glede na sporazumevalni položaj vplivajo številni dejavniki (kulturni, družbeni, ideološki, čustveni). Klasična shema Browna in Gilmana (1960, 11) upošteva le bipartitno shemo (tú-usted za španski jezik), ne pa tripartitne (Carricaburo, 2015, 11), značilne za ameriške različice španščine. Z oblikami naslavljanja izražamo različne stopnje bližine ali distance, naklonjenosti ali nenaklonjenosti, spoštovanja ali nespoštovanja. Španska slovnica tradicionalno razlikuje naslavljanje za izražanje zaupanja ali familiarnosti (trato de confianza o familiaridad) in naslavljanje za izražanje spoštovanja (trato de respeto) (NGLE, 2009, 1250). Prav tako se upošteva recipročno (simetrično) in nerecipročno (asimetrično) naslavljanje (ibidem.).
Prispevek obravnava izražanje evidencialnosti, torej kazanja na vir informacij v izjavi, s pomočjo slovnične kategorije dizque v ameriških različicah španščine ter primerja njegove evidencialne ...vrednosti s slovenskimi ustreznicami v izbranih literarnih besedilih. V študiji je najprej predstavljena konceptualna prepletenost pojmov epistemske naklonskosti in evidencialnosti ter zavzame pozicijo, ki v njiju vidi dve ločeni kategoriji. Sledi predstavitev osrednjih smernic najnovejših raziskav o prislovu dizque, ki postaja v ameriških različicah španščine vse pogosteje rabljena oblika. Tako po oblikoslovno-skladenjskih kot semantično-pragmatskih značilnostih se zdi, da sta naklonska členka menda in baje njegovi najbližji slovenski ustreznici, zato avtorica v nadaljevanju pretrese nekatere besednovrstne podobnosti in skladenjska ujemanja ter opredeli kategorijo t. i. evidencialnih označevalcev. Sledi analiza prevodnih ustreznic dizque v izbranih leposlovnih besedilih. Analiza primerov pokaže, da so pri signaliziranju evidencialnih pomenov najprimernejše slovenske ustreznice dizque prav naklonski členki, čeprav je enako pogosta tudi struktura z glagolom rekanja.
Obstoječi spletni slovarji za tiste, ki se španščine učijo kot drugega jezika, so povečini zgolj tiskane različice, prenesene v elektronski medij. Prispevek prikazuje napredek pri projektu DAELE, ...katerega cilj je izdelava prototipa slovarja za nematerne govorce španščine, zasnovanega (zgolj) za spletno objavo. Opisani so ciljni uporabniki slovarja in razlogi za izdelavo, predstavljene so glavne značilnosti slovarske makrostrukture ter mikrostrukture. Poročilo predstavlja tudi način zbiranja gradiva in njegovo analizo, posebna pozornost pa je posvečena opisu vključitve najpomembnejših kolokacij v slovarska gesla z uporabo metode, ki temelji na kolokacijskih mrežah.
Na podlagi praktičnih izkušenj pri poučevanju španščine kot tujega jezika v slovenski srednji šoli, članek ponuja osebno razmišljanje o težavah in ovirah, s katerimi se sooča tematiziranje španske ...književnosti in drugih kulturnih vidikov španskega govorečega sveta. Začetna hipoteza je, da so te teme danes popolnoma nezaželene, tako za učitelje, ki so vedno bolj pod sistemskim pritiskom, kot za založbe, katerih materiali vse manj ustrezajo potrebam študentov in se uklanjajo zahtevam trga. Analiza posebnih ter splošnih dejavnikov pokaže, da so klasiki tudi povsem ustrezno orodje za izobraževalne namene v razredu.
En el presente artículo se analiza la oposición entre el pretérito perfecto compuesto y el pretérito perfecto simple a partir del texto literario hispanoamericano Inquieta compañía (2004) del ...escritor Carlos Fuentes. Se presentan los usos característicos de dichos tiempos verbales del español mexicano, algunos exclusivos y otros compartidos con el español peninsular, y se proporcionan los datos de frecuencia de uso de los tiempos verbales mencionados en los diferentes dialectos del español. Aunque el pretérito perfecto compuesto se utiliza menos que el pretérito perfecto simple, tanto en el español mexicano como en el español peninsular, no está desapareciendo, sino que su uso es limitado. Članek se osredotoča na nasprotje med sestavljenim in nesestavljenim preteklim časom, tako v teoriji kot v literarnem hispanoameriškem besedilu Inquieta compañía (2004) avtorja Carlosa Fuentesa. Predstavljene so značilne rabe omenjenih glagolskih časov v mehiški španščini, nekatere posebne in druge skupne tudi evropski španščini. Avtorica predstavi pogostnost rabe omenjenih časov v dveh španskih dialektih. Čeprav se sestavljen pretekli čas uporablja manj kot nesestavljen, tako v mehiški kot v evropski španščini, ne izginja, ampak je njegova uporaba omejena.
Zapleten tvorbeni sistem ruskega glagola postavlja prevajalce iz ruščine v španščino pred velike težave. Problem so številne teorije skušale razložiti z različnih vidikov, dosedanje raziskave pa do ...pokazale, da pomene predpon določajo glagolski pomeni. Članek se osredotoča na predpono pod-, ki v ruščini izraža majhno količino. Rezultat pričujoče analize je pomenska sistemizacija glagolov s predpono pod-. Članek tudi vzpostavlja pravila za prevod glagolov s to predpono iz ruščine v španščino.
Pogovor je pomembna človeška dejavnost, preko katere ljudje vzdržujemo stik z zunanjim svetom. V članku skušamo razumeti dinamiko spontanega pogovora (menjavanje besede, seganje v besedo, sočasni ...govor) in razloge za neenako sodelovanje posameznikov v pogovoru. Delo temelji na desetminutnem avdioposnetku spontanega pogovora med španskimi študenti, posnetem novembra 2005 v Granadi, in analizi transkripcije. Korpus ima vse značilnosti pogovornega jezika in spontanega pogovora. Spontani pogovor je borba za besedo, kar je očitno pri sočasnih govorih, ko si besedo pridobi najbolj prevladujoča oseba. Pri seganju v besedo gre pogosto za sodelovanje v pogovoru in ne nujno za boj za prevzem besede. Sodelovanje posameznikov v pogovoru je odvisno od odnosov med njimi, njihovega kulturnega ozadja in od obvladanja jezika (tujcem je težje). Sodelujoči morajo biti hitri in učinkoviti (pomemben je situacijski kontekst), zato razvijejo strategije, zanimive za nadaljnje raziskovanje. Članek temelji na raziskavi, ki jo je Martina Svečnik izvedla leta 2005/2006 v Granadi, v Španiji, in jo vključila v svoje diplomsko delo z naslovom El espan~ol hablado – análisis del discurso.
Besedilo ugotavlja vpliv slovenskega jezika na oblikovanje etnične identitete pri tretji in četrti generaciji slovenskih političnih emigrantov (SPE) v Argentini, katere posebnost je (bila) homogena ...zaprtost pred tujimi, argentinskimi vplivi. Tako je tudi z jezikom. S pomočjo visoke kulturne ozaveščenosti in naslanjanja na tradicijo slovenske folklore so se oblikovala kulturna društva, kjer se je ustvarjalo, a ravno tako govorilo le v slovenskem jeziku – vsaka kršitev zoper ta pravila je bila deležna strogih moralnih obtožb. Naša raziskava, ki je bila opravljena aprila 2006 na podlagi anket med učenci v sobotnih šolah slovenskega jezika in med dijaki slovenskega maturitetnega tečaja v Buenos Airesu, je kot predmet obravnave vzela tretjo in četrto generacijo SPE, ki je, v nasprotju s svojimi (starimi) starši, že močno inkulturirana in do slovenskega jezika goji močno čustveno navezanost le na simbolni ravni, medtem ko je komunikacijska funkcija slovenščine že močno zapostavljena in omejena večinoma na družinsko okolje, kjer slovensko govori 82 % vprašanih, medtem ko se vprašani med seboj pogovarjajo večinoma v španščini (97 %). Vendar moramo vedeti, da je tudi simbolna vloga slovenskega jezika neprecenljive vrednosti, kajti jezik med potomci SPE predstavlja vez s slovensko kulturo oziroma je sinonim zanjo. Slovenski jezik je danes tudi med mladimi, potomci SPE, spoštovan, cenjen. Zavedajo se njegove vrednosti za obstoj skupnosti tudi v prihodnosti in se ga učijo. Res, da je njegova sporazumevalna funkcija okrnjena, ampak mladi se z njim identificirajo in jim pomeni bistvo slovenstva. Množica odgovorov je potrjevala vlogo slovenskega jezika kot glavnega identifikacijskega elementa pri vprašanju slovenstva, in čeprav so bila vprašanja mogoče malo pretežka za starostno skupino od 12 do 14 let, je bila večina odgovorov jasnih in, kar ni zanemarljivo, napisanih v dobri slovenščini. Rečemo lahko, da je slovenski jezik med pripadniki tretje in četrte generacije SPE bistven element njihove etnične identitete. Z jasnimi cilji pri ohranjanju slovenskega jezika še v naprej (74 % vprašanih se bo še naprej učilo slovensko), večina bo tudi svoje otroke učila slovenščino (98 %), se tudi mladi zavedajo njegove (simbolne) vloge. Jezik ostaja za večino vez z domovino njihovih starih staršev in je s simbolnega stališča precej pred španskih jezikom, ki je le jezik njihove domovine.
PDF
