Prispevek obravnava skladenjske lastnosti količinskih zvez z glavnimi števniki, ki jih glede na problematiko lahko okvirno razdelimo na dve skupini: števniki od 1 do 4 in števniki od 5 naprej. ...Kontrastivna obravnava opozarja predvsem na posebnosti rabe v slovenščini, štokavščini, v izbranem srednječakavskem in kajkavskem govoru. Obravnavana so razmerja na besednozvezni in predikacijski ravnini.
V príspevku je predstavljen razvoj besednovrstnega označevanja nedoločnih količinskih izrazov v slovenskih slovnicah, slovarjih in jezikoslovnih razpravah v 20. in v začetku 21. stoletja. Obstoječa ...razvrstitev v normativnih priročnikih je problematizirana na podlagi gradiva za zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, primerjane pa so tudi rešitve v nekaterih slovarjih sodobnih slovanskih jezikov.
V članku so obravnavani slovanskí števniki od 1 do 10 v pred kratkim odkritem latinskem rokopisu iz Heiligenkreuza iz 12. stoletja (Cod. 250), ki sta jih prva objavila in interpretirala Tadeusz ...Lewaszkiewicz in Wiesław Wydra (2021). Preko natančne zgodovinskoglasoslovne analize števnikov, katerih zapis je bil najprej interpretiran grafično in glasoslovno, je vzpostavljena osnova za genealoško jezikoslovno določitev slovanskega jezika, v katerem so bili zapisani. Ta je postavljen v kontekst tedanjega slovanskega jezika v vzhodnoalpsko-zahodnopanonskem prostoru ter le-temu zemljepisno stičnih slovanskih geolektov severno in južno od tega.
Prispevek predstavlja temeljne pojem! slovenske teorije jezikoslovne naravnosti, zlasti izpeljave kot sosledje predpostavk teorije. Napovedi jezikovnega vedenja so v teh izpeljavah dobljene iz ...povezav vrednosti v lestvicah. Slednje odslikavajo jezikovna dejstva in so utemeljene z devetimi merili. V manj naravnem sistemu nenizkih glavnih in nedoločnih števnikov so izpeljave podvržene t. i. obratni zaznamovanosti, namreč posamezne lestvice imajo zaradi manj naravnega okolja zamenjano zaporedje vrednosti.
