Extended description:
Socialno-ekonomski pogoji študentov: študent Maks TANKIJEVIČ razvaža mleko po stanovanjskem naselju na Viču; nalaga žične zabojčke na tricikel, mleko v steklenicah, dostava po ...domovih. Zaposleni študentje na Zavodu za statistiko, na RTV Ljubljana, V Telmogradu kot gradbeniki in arhitekti (za risalno desko), pri arheoloških izkopavanjih na Gregorčičevi ulici.
Kljub porastu sredstev za štipendije je število štipendij v letošnjem letu znatno padlo v primerjavi z lanskim, posebno v prvih letnikih. Mladina pa vendarle kaže večjo željo po visoki izobrazbi in si skuša tudi sama poiskati materialnih sredstev, potrebnih za življenje v času študiranja. Tankijevič Maks že peto leto, iz dneva v dan, vsako nedeljo in praznik redno oskrbuje z mlekom stanovanjska naselja na Viču od Gradaščice do železnice, vstaja ob štirih, ob sedmih pa je fant brez štipendije razvozil že do 300 ali več steklenic mleka! Tri dinarje za steklenico je honorar najboljšega mlekarja Ljubljanskih lekarn. Pa vendar polaga Maks redno svoje izpite, študira gospodarsko usmeritev pravne fakultete in prav gotovo bo jutri dober vodja gospodarske organizacije, saj že danes predobro ve, kaj je dinar.
Takih raznašalcev mleka je nad 60 v Ljubljani in pravijo, da so vsi pridni in vestni. Pa še drugod so zaposleni naši visokošolci! V zavodu za statistiko SRS jih je 15, ob raznih popisnih akcijah pa najde zaposlitev tu tudi nad 150 študentov in študentk. Kje vse ne najdeš mladih ljudi, ki jim je vsak dinar dragocen. Tudi na Ljubljanskem radiu in televiziji jih je nekaj. Tone iz elektrotehniške fakultete kontrolira UKW oddajnike in televizijske linke. Da, vsak si pomaga kakor more, kjer more, vendar pa je le malo takšnih, srečnih, ki najdejo zaposlitev v stroki, ki jim bo jutri poklic.
V ljubljanskem Tehnogradu je honorarno zaposlenih 14 študentov gradbenikov in arhitektov. O njih se v podjetju samo pohvalno izražajo. Projektiranje ni ravno najlažje, toda kakšno zadoščenje za mladega projektanta , ki si jutri ne bo ustrašil niti najtežje profesorjeve naloge.
Ob izkopavanju 29. rimske hiše ob Gregorčičevi ulici sta zgodovinar Janez in arheolog Silvin našla že marsikaj zanimivega. Tako polagoma odkrivata skrivnosti bodočega poklica. Seveda je treba ure za razvedrilo žrtvovati učenju, toda brez občasne zaposlitve ne moreta dospeti do cilja. Cilj pa vedno ni blizu, posebno ne za tiste, ki niso na spisku štirih tisoč študentov, ki redno prejemajo štipendijo, med tistimi, med katere podeli naša družba vsak mesec pol milijarde dinarjev.
SOCIALNO-EKONOMSKI POLOŽAJ ŠTUDENTOV
REPORTER: Da bi izvedeli še kaj več o materialnem položaju naših študentov, smo k nam povabili tov. Slavka Glinška, predsednika socialno-ekonomske komisije pri univerzitetnem odboru. Tov. Glinšek kako gleda študentska organizacija na honorarno zaposlitev študentov?
GLINŠEK: Naša honorarna služba je zabeležila 60. leta 3 milijone bruto prometa, 61. že 10 milijonov, lansko leto pa kar 80 milijonov zaslužka naših študentov. Število prosilcev je vedno večje in vzrokov je več, predvsem pa v povečanju življenjskih stroškov in v zmanjšanju števila štipendij.
REPORTER: vemo, da študenti dobivajo tudi subvencije univerze in da so izvršeni organi republike načelno že odobrili študentska posojila.
GLINŠEK: Da, doslej so bile subvencije univerze glavna oblika socialne pomoči. Lani je bilo odobrenih 27 milijonov in letos prav toliko, toda ta vsota ne bo mogla kriti vseh povečanih potreb. S študentskimi posojili upamo na nov vir materialne pomoči, ki je v naraščajočih potrebah nujen.
REPORTER: Kaj je pokazal sistem študentskih posojil v ostalih republikah, kjer je bil v praksi letos že izveden?
GLINŠEK: Povsod brez izjem se je znižal procent štipendij in nekatere gospodarske organizacije so odkrito povedale, da bodo posojila zamenjala štipendija. Kreditiranje pa naj bi po našem mnenju zamenjalo kvečjemu precej preživelo obliko subvencije.
REPORTER: Kako pa je pri nas danes glede štipendiranja visokošolcev?
GLINŠEK: Po podatkih zavoda za statistiko se je procent štipendistov od lanskih 37.1% zmanjšal na letošnjih 31.5% in tu bi omenili več vzrokov. Med drugimi nezaupanje do študentov, ki študirajo po novem študijskem režimu, zatem pa mnenje prakse, da so gospodarske organizacije s strokovnjaki zasičene. Pri tem pa pozabljajo, da se študij pri mnogih prav zaradi slabih materialnih pogojev razvleče, če že ne prekine in da stane na primer šolanje študenta biotehniške fakultete kar 570.000 dinarjev letno.
REPORTER: Torej naj bo štipendiranje še vedno na osnovni način materialne pomoči naših študentov v času štipendiranja?
GLINŠEK: Nujno je, da ostane tako tudi v bodoče, vendar bi tudi tu pripomnil, da je treba še naprej stremeti za doslednim uveljavljanjem enotnih kriterijev pri podeljevanju štipendij, in urediti nezadostno povezavo me štipendisti in štipenditorji.
Information:
Presenting socioeconomic conditions of students and different types of student jobs: milkman, student employees at the Institute of Statistics at RTV Ljubljana, working as builders or architects.
Original language summary:
Predstavitev socialno-ekonomskih pogojev študentov in njihovih različnih poklicev, ki jih opravljajo – raznašalec mleka, gradbeniki in arhitekti in opravljanje arheoloških izkopavanj.
