Ovo istraživanje imalo je cilj odgovoriti na pitanja: koja su materijalna dobra
u trendu među adolescentima u Hrvatskoj i zašto žele imati materijalna dobra koja
imaju njihovi vršnjaci. Istraživanje ...je provedeno metodom online fokus grupa s djecom. Uzorak se sastojao od 40 djece (20 dječaka, 20 djevojčica; prosječna dob = 14
godina). Analiza iskaza pokazuje da su aktualni trend brendirani odjevni predmeti, a
zatim slijede pametni telefoni i ostala tehnologija. Istraživanje pokazuje da su razlozi
zbog kojih djeca žele imati ili kupiti materijalna dobra koja vide na svojim vršnjacima
sljedeća: kako bi se mogli igrati i družiti, kako bi se mogli povezati i imati osjećaj zajedništva, kako bi se mogli uklopiti, i/ili zato što svi imaju nešto, kako ne bi bili isključeni i,
konačno, kako bi stekli društveni status. Nalazi upućuju na to da adolescenti žele materijalna dobra koja su ista ili slična onima koje posjeduju njihovi vršnjaci zbog potrebe za
pripadanjem i povezanosti, no nastavnici i roditelji trebaju pružiti različite mogućnosti
za zadovoljenje potreba.
Iz davne starine postojao je u Hrvatskoj i Slavoniji obićaj, da
prilikom saborskih izbora pojedini izborni okruzi, kralj. županije, prečasni kaptoli i kr. slobodni gradovi podnose Saboru na uviđaj ...posredstvom svojih izabranih poklisara svoje »tegobe«, koje su se tada zvale »gr a vam i n a«, pošto je službeni jezik bio latinski. Podnešena »gravamina« pretresana su na Saboru i ona gravamina, kojima se cio Sabor pridružio, upućivana su bilo Zajedničkom Ugarsko-Hrvatskom Saboru, bilo izravno kralju.
Ovog običaja držali su se, i to u najvećoj mjeri, i prilikom izbora za znameniti sabor revolucionarne 1848. godine i tom prilikom prvi puta mogla suse čuti »g r a vam i n a« (tada već »tegobe«) ne samo povlašćenih, nego i dotle potlačenih, ne samo »civila« ili »provil1loiala«,nego i Vojne Granice. Ban Jelačić u svom
poznatom proglasu na narod izrično je pozivao na predaju tegoba cijelog stanovništva Saboru posredstvom poklisara.
V Sloveniji ima pridelovanje zelja stoletno tradicijo, kljub temu pa se danes v glavnem pridelujejo le tuji hibridi in v manjši meri stare domače sorte. Prednost domačih sort je v lastnostih (npr. za ...kisanje), ki so vezane na zahteve domačega trga, medtem ko so hibridni kultivarji izenačeni, dosegajo veliko višje pridelke in imajo vnesene določene gene za specifične odpornosti proti boleznim. Pri dosedanjem žlahtnjenju zelja smo se na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot tudi na Biotehniški fakulteteti osredotočili predvsem na žlahtnjenje hibridnih sort zelja, ki naj bi vključevale dednino domačih ali udomačenih sort ter imeli povečano odpornost na črno žilavko kapusnic (Xanthomonas campestris pv. campestris, Pammel). Kot izhodiščni material smo uporabili udomačeno sorto 'Varaždinsko' in angleški hibridni kultivar 'Hawke'. Čiste linije smo v preteklih letih dobili z indukcijo haploidov s pomočjo kulture mikrospor. Linije smo ocenili in križali ter križance primerjali z že uveljavljenimi tujimi hibridi. Na osnovi teh rezultatov bo zasnovan nadaljnji postopek. V kolikor bomo določili ugodno kombinacijo dveh ali več linij, bo del projekta usmerjen v razmnoževanje linij s samoopraševanjem, del pa v ugotavljanje izražanja inkompatibilnosti in navzkrižne sposobnosti opraševanja. Na ta način bomo pridelali hibridno seme, ki ga bo možno oddati v sortno testiranje, obenem pa se bo nadaljevalo delo na zagotavljanju možnosti pridobivanja semen izbranih linij. Na novo pridobljene linije bomo vključili v nova križanja in tako pridobili material, ki je potreben za nemoteno nadaljevanje žlahtniteljskega programa.
Pomemben vir dednine za križanja predstavljajo tudi domače avtohtone sorte. V genski banki zelja na Kmetijskem inštitutu Slovenije hranimo 12 različnih akcesij iz različnih predelov Slovenije. Od tega sta dva slovenska kultivarja, 'Emona' in 'Kranjsko okroglo', ki sta bila požlahtnjena na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Akcesijam smo v preteklih letih določili tako morfološke kot tudi biokemične lastnosti. Na podlagi dobljenih rezultatov smo izbrali najprimernejše in le te semenili. Na ta način smo pridobili seme rastlin primernih za selekcijo kot tudi za križanja, ki bodo v nadaljevanju lahko pripeljala do požlahtnitve novih sort in hibridov zelja.
V prispevku predstavljamo parazitoidno oso kapusovega goseničarja (Cotesia glomerata) in njegov pomen v biotičnem varstvu rastlin. Vrstaje znan naravni sovražnik kapusovega belina (Pieris brassicae), ...ki je napadom kapusovega goseničarja izpostavljen zlasti v obdobju pojavljanja odprve do tretje larvalne stopnje. Palearktična vrsta, ki je po načinu razvoja endoparazitoid, je bila na območju današnje Slovenije prvič omenjena že leta 1870, vendar podrobnejših zapisov o njenem pojavljanju pri nas ni na voljo. Zastopanost kapusovega goseničarja smo v letu 2014 potrdili na dveh lokacijah v Sloveniji. Namen pričujočega prispevka je predstavitev kapusovega goseničarja z namenom njegove intenzivnejše prihodnje uporabe v varovalnem biotičnem varstvu rastlin.
Flea beetles (Phyllotreta spp.), cabbage stink bugs (Eurydema ventrale) and onion thrips (Thrips tabaci) cause significant economic problems to cabbage growers in Slovenia. The aim of our study was ...to assess the potential effect of the epicuticular wax on leaves as defence mechanism against these three cabbage pests. The impact of epicuticular wax content in relation to damage levels of cabbage pests was studied under field conditions at the Experimental Field of the Biotechnical Faculty in Ljubljana on 12 cabbage cultivars (Brassica oleracea L. var. capitata). These insect pests showed weak preference on cabbage heads with high epicuticular wax. There was a strong negative relationship between epicuticular wax content and the level of plants infested (r2 = -0.8399 for flea beetles, r2 = -0.7413 for cabbage stink bugs and r2 = -0.7042 for onion thrips). The cv.‘Holandsko pozno rdeče’, showed itself to be the most resistant to the cabbage stink bugs and onion thrips, while cv. ‘Red Dinasty’ was the most resistant against flea beetles.
Kapusov bolhač (Phyllotreta spp.), pisana stenica (Eurydema ventrale) in tobakov resar (Thrips tabaci), povzročajo gospodarsko pomembne težave pridelovalcem zelja v Sloveniji. Cilj naše raziskave je bil oceniti potencialni učinek epikutikularnega voska na listih kot obrambnega mehanizma proti naštetim škodljivcem. Vpliv količine epikutikularnega voska na poškodbe, ki jih povzročajo škodljivci, smo proučevali na 12 kultivarjih zelja (Brassica oleracea L. var. capitata), vzgojenih na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Škodljivci so pokazal majhno preferenco do zeljnih glav, ki imajo visoko vsebnost epikutikularnega voska. Med koncentracijo epikutikularnega voska in poškodovanimi listi je bila namreč ugotovljena močno značilna negativna povezava (r2 = -0.8399 za kapusovega bolhača, r2 = -0.7413 za pisano stenico in r2 = -0.7042 za tobakovega resarja). Cv.‘Holandsko pozno rdeče’, se je pokazal kot najbolj odporen kultivar ob napadu tobakovega resarja in pisane stenice, medtem, ko je bil cv. ‘Red Dinasty’ najmanj odporen proti napadu kapusovega bolhača.
The main agricultural importance of Trichoderma species was not so far away mainly suppression of plant diseases. Novel investigations emphasize their potential to stimulate plant growth ...independently of suppression of any plant disease. However, Trichoderma spp. and even biotypes of same species vary between each other in its effectiveness both in the control of plant pathogenic fungi and in the promotion of plant growth and increasing yield. The subject of this study was to evaluate growth promoting effect of two indigenous T. viride stains STP16 and STP8 on cabbage and red beet. Increment of fresh and dry weight accomplished by STP16 was statistically significant so, it could be concluded that growth enhancement of 27% at red beet and 29% at cabbage is significant.
Namen raziskave je bil preučiti in s prehranskega vidika ovrednotiti maščobnokislinsko sestavo 12 kultivarjev zelja (Brassica oleraceae L.). Vzorce smo homogenizirali in jim z liofilizacijo ...odstranili vodo. Maščobnokislinsko sestavo smo določili z izolacijo metilnih estrov in z analizo na plinskem kromatografu. Iz rezultatov je razvidno, da zelje vsebuje malo nasičenih maščobnih kislin. Analiza nenasičenih maščobnih kislin kaže na to, da zelje v povprečju vsebuje 18,8 mg/100 g SS ?-linolenske, 17,1 mg/100 g SS linolne in 14,8 mg/100 g SS oleinske kisline. Zeljne glave vsebujejo v največji meri ravno obe najpomembnejši esencialni maščobni kislini (n-6 in n-3), kar zelju daje visoko prehransko vrednost. Vsebnost posameznih nenasičenih maščobnih kislin se med kultivarji zelja značilno razlikuje. Največji delež ?-linolenske kisline ima cv. 'Maestro' (29,9 mg/100 g SS), linolna kislina je najbolj zastopana v cv. 'Holandsko pozno zelje' (30,6 mg/100 g SS) in oleinska v cv. 'Galaxy' (29,9 mg/100 g SS) in cv. 'Vestri' (26,1 mg/100 g SS).
Glavni namen pričujočega prispevka je osvetliti vprašanje besedilnih vzorcev v znanstvenem članku s področja varstva zelja (Brassica oleracea L. var. capitata). Teoretično izhodišče za analizo je ...sporočilna semantika, ki se naslanja na sistemsko-funkcijski model jezika. V prispevku so uporabljene metode besedilne analize v povezavi z orodji korpusnega jezikoslovja. Pri beleženju jezikoslovnih značilnosti, nanizanih v linearnem poteku besedila, ki bi jim težko sledili z ročnim označevanjem, nam je v pomoč oblikoslovni označevalnik za slovenščino, izdelan na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, pri izpisovanju jezikoslovnih značilnosti besedil pa je uporabljena grafična predstavitev. Graf je nekakšen slikovni model in je tako izhodišče za opis besedilne zgradbe znanstvenega članka.
The plant spacing of early cabbage (Brassica oleracea L. var. capitata) was studied at the Experimental Field of the Biotechnical Faculty in Ljubljana, during the 2001 and 2002 growing season. The ...cultivars, which included "Vestri", "Parel", "Delphi", "Destiny" and "Hermes", were each spaced at 20, 30 and 40 cm within rows and 30 cm between rows or populations equivalent to 166,000, 108,000 and 82,000 plants ha-1. The experimental variables measured were marketable yield (per head and per hectare), yield characteristics (head diameter and head volume), quality characteristics (core volume, head density, soluble solids and dry matter) and onion thrips damage ratings. There was no interaction effect of cultivar and planting spacing on the measured variables. Marketable yield per head, head diameter and volume, core volume and head density generally increased as the within-row plant spacing increased, whereas, dry matter was significantly decreased at lower plant spacing. Soluble solids were not affected by plant spacing. The yield potential of cabbage was higher at cv. "Vestri" than at the other cultivars. The onion thrips damage rating was severe at the lowest plant spacing and contributed to the reduced yield. A higher damage rating was established in the cv. "Parel" but this didn't have a statistically significant influence on the weight loss of yield.
PDF
