Mnogocvetno ljuljko smo pokosili 10. maja 1988 in silirali v poskusne silose (100 l) kot neovelo (S/0) in po 6 (S/6), 10 (S/10), 30 (S/30) in 34 (S/34) urah venenja. Vsebnost sušine (SS) se je ...povečala od 190 g kg-1 pri košnji, na 230, 267, 376 in 434 g kg-1 po 6, 10, 30 in 36 urah venenja. Iz neovele krme smo pripravili tudi silažo, tretirano z mravljinčno kislino (S/0 MK, 4 g 85 % mravljinčne kisline na kg). Silose smo odprli po 12 letih. Silaže S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so vsebovale 106, 171, 215, 241, 346 in 412 g SS kg-1. Vsebovale so 1,8, 104,2, 97,3, 77,4, 83,5 in 48,0 g mlečne kisline, 55,5, 34,6, 26,7, 24,0, 19,8 in 15,2 g ocetne kisline ter 53,96, 4,81, 4,05, 11,37, 0,01 in 0,00 g maslene kisline na kg SS. Deleži amoniakovega N pri S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so bili 552, 195, 211, 212, 108 in 69 g kg-1 skupnega N. Tako venenje kot tretiranje z mravljinčno kislino je izboljšalo obstojnost silaže. Delež amoniakovega N in vsebnost ocetne kisline sta bila negativno povezana z vsebnostjo SS (r = –0,85 in –0,89; p < 0,05). Vsebnost NEL je bila pri S/0 precej manjša (3,62 MJ kg-1 SS) kot pri silažah iz ovele krme (od 5,01 do 5,39 MJ kg-1 SS) in pri silaži z dodatkom mravljinčne kisline (5,22 MJ kg-1 SS). Vsebnost NEL je bila negativno povezana z deležem amoniakovega N (r = –0,98; p < 0,001), vsebnostjo ocetne (r = –0,91; p < 0,05), propionske (r = –0,98; p < 0,001) in maslene kisline (r = –0,99; p < 0,001). Rezultati raziskave kažejo, da je mogoče dobro fermentirane ovele silaže hraniti v zrakotesnih silosih tudi več kot deset let brez tveganja, da bi se silaže pokvarile. Pri silaži iz neovele krme se je mlečna kislina razgradila, silaža pa pokvarila. Obstojnost neovelih silaž za daljše obdobje je mogoče izboljšati z dodajanjem mravljinčne kisline.
V 76 vzorcih mnogocvetne ljuljke, trpežne ljuljke, mačjega repa in črne detelje, košenih v različnih fazah morfološkega razvoja, smo določili vsebnost surove vlaknine (SV) po metodi Naumann in ...Bassler (1976) ter vsebnosti v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDV), v kislem detergentu netopne vlaknine (KDV) in v kislem detergentu netopnega lignina (KDL) po metodi Goering in Van Soest (1970). Vsebnosti SV, NDV, KDV in KDL v teh vzorcih smo določili tudi s pomočjo filtrskih vrečk in jih označili kot SVFV, NDVFV, KDVFV in KDLFV. Za razliko od trav, kjer so bile razlike med vsebnostmi NDV in NDVFV, KDV in KDVFV ter KDL in KDLFV majhne (v povprečju največ 20 g kg–1 SS med vsebnostma KDV in KDVFV pri trpežni ljuljki), smo pri črni detelji ugotovili velike razlike med vsebnostmi NDV in NDVFV (v povprečju 46 g kg–1 SS), KDV in KDVFV (v povprečju 66 g kg–1 SS) ter KDL in KDLFV (v povprečju 35 g kg–1 SS). Med vsebnostmi SV in SVFV tako pri travah kot pri detelji tako velikih razlik ni bilo (v povprečju je bila največja razlika 17 g kg–1 SS pri črni detelji). Če smo vzorce črne detelje pred določanjem vsebnosti NDVFV, KDVFV in KDLFV sprali z acetonom (acNDVFV, acKDVFV in acKDLFV), smo ugotovili, da se razlike v vsebnosti med njimi in vsebnostmi NDV, KDV in KDL močno zmanjšajo (v povprečju na 15, 17 oz. 5 g kg–1 SS). Stopnjo povezanosti med vsebnostmi SV, NDV, KDV in KDL ter vsebnostmi vlaknine v vzorcih, ki smo jih določili s pomočjo filtrskih vrečk, smo ugotavljali s koeficientom determinacije (R2) in standardno napako ocene (SEE). Najboljše ocene vsebnosti SV (R2 = 0,89, SEE = 1,73), NDV (R2 = 0,98, SEE = 1,73), KDV (R2 = 0,90, SEE = 1,73) in KDL (R2 = 0,69, SEE = 1,73) smo dosegli, ko smo v enačbe kot posamezne odvisne spremenljivke vključili SVFV, NDVFV, KDVFV in KDLFV trav ter SVFV, acNDVFV, acKDVFV in acKDLFV detelj. Rezultati so pokazali, da je metoda s filtrskimi vrečkami je primerna za določanje vsebnosti SV, NDV in KDV, ne pa tudi za določanje vsebnosti KDL.
V raziskavi smo proučevali učinek ovcam in kozam v obrok dodanega izvlečka taninov lesa pravega kostanja (Castanea sativa Mill.), ki vsebuje 74 % pretežno hidrolizirajočih taninov. V poskus smo ...vključili 21 jagnjic in 10 koz, ki so se pasle na kraškem pašniku. Trinajstim jagnjicam in petim kozam smo vsake tri dni peroralno dajali pripravek kostanjevih taninov v odmerku 0,5 g kg–1 telesne mase. Osem jagnjic in pet koz smo spremljali kot kontrolni skupini. Živali so se pasle skupaj v ogradah na istem pašniku. Poskus je trajal 68 dni. Jagnjice poskusne skupine so na paši priraščale v povprečju 37 g dan–1, jagnjice kontrolne skupine pa 18 g dan–1. Razlike v dnevnih prirastih jagnjic niso bile statistično značilne. V prvem obdobju (35 dni) je bilo v iztrebkih jagnjic poskusne skupine manj SS (189–217 g kg–1 vs. 195–229 g kg–1), več SB (177–157 g kg–1 SS vs. 170–142 g kg–1 SS) in več taninov (0,77–0,61 % v SS vs. 0,73–0,52 % v SS) kot v iztrebkih jagnjic kontrolne skupine. Povezava med vsebnostjo taninov in surovih beljakovin v iztrebkih jagnjic je bila statistično značilna (r = 0,92, P < 0,05). Rezultati kažejo, da dodani kostanjevi tanini vplivajo na sestavo blata, kar je verjetno posledica mesta prebave zaužitih hranil. Obe skupini koz sta v poskusu hujšali (–79 g dan–1). V iztrebkih koz je bilo več suhe snovi (192–297 g kg–1) in manj surovih beljakovin (108–144 g kg-1 SS) ter taninov (0,24–0,48 % v SS) kot v iztrebkih jagnjic.
Against liberation Leahy, Michael P. T
1991, 1992, 20050804, 1993-11-11, 2005-08-04
eBook, Book
The Western world is currently gripped by an obsessive concern for the rights of animals - their uses and abuses. In this book, Leahy argues that this is a movement based upon a series of fundamental ...misconceptions about the basic nature of animals. This is a radical philosophical questioning of prevailing views on animal rights, which credit animals with a self-consciousness like ours. Leahy's conclusions have implications for issues such as bloodsports, meat eating and fur trading.
Modeli z naključno regresijo MALOVRH, Špela; KOVAČ, Milena
Acta agriculturae slovenica,
11/2000, Letnik:
76, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Proizvodnost plemenskih živali je pogosto merjena v zaporednih intervalih, kot so lastnosti mlečnosti, rasti, zauživanje krme in zunanjost. Meritve, zbrane ob različnem času ali na različnem mestu, ...so med seboj odvisne. Njihova povprečja in standardni odkloni se s časom spreminjajo in korelacije so odvisne od oddaljenosti med meritvami. Modeli z naključno regresijo (MNR), ki opisujejo proizvodne funkcije, v povezavi s kovariančnimi funkcijami, ki zajamejo časovno oz. prostorsko odvisnost komponent (ko)variance, so najprimernejši za analizo take vrste podatkov. MNR smo primerjali z modeli za laktacijske zaključke, modeli z intervali in z modeli s sistematsko regresijo po virih. Za ponazoritev smo uporabili podatke slovenske populacije črno-belih krav. MNR boljše opišejo biološko ozadje proizvodnosti živali v času in omogočajo selekcijo tako na raven kot obliko proizvodnih funkcij. Dovoljujejo gibljivejši postopek preskusa in s tem znižanje stroškov pri zbiranju podatkov. Plemenske vrednosti lahko napovemo pred koncem laktacije, kar skrajšuje generacijski interval, pogostejši izračuni pa so lahko tudi v pomoč pri vodenju reje.
V krmilnem preskusu s 600 nesnicami isa brown smo ugotavljali učinek siliranega koruznega zrnja na obarvanost rumenjaka ter na vsebnost beta karotena in ksantofilov. Pri 32. tednu starosti smo kokoši ...razporedili v šest skupin, po sto v vsako. Preskus je trajal 154 dni. Primerjali smo dva koruzna hibrida, raisso in lotus. V obroku je bilo 40 oz. 60 odstotkov suhe snovi iz siliranega zrnja. Dopolnilna krmna mešanica je bila v obeh primerih enaka. Skupine s preskusnimi obroki in ena kontrolna s krmno mešanico brez dodanega barvila so dobivale odmerjen obrok. V drugi kontrolni skupini so nesnice dobile popolno krmno mešanico po volji. Rezultate smo statistično obdelali s programskim paketom SAS/STAT (SAS Institute Inc., 1989). Obrok s 60 odstotki silaže je značilno temneje obarval rumenjak. Količina ksantofilov v silaži je bila značilno povezana z vsebnostjo barvil v rumenjaku. Koruzni hibrid raissa je rumenjak obarval temneje. Lotus je povečal vsebnost beta karotena v rumenjaku. Med hibridoma ni bilo razlik v vsebnosti beta karotena, lotus je vseboval značilno manj ksantofilov.
S statistično obdelavo objavljenih podatkov smo ugotavljali vpliv bakterijskih cepiv na aerobno stabilnost silaže. V silirani krmi s travinja z večjo vsebnostjo suhe snovi je bila aerobna stabilnost ...slabša ob dodatku cepiva, ki je vsebovalo homofermentativne mlečnokislinske bakterije, v primerjavi s silažo brez dodatka. Ob nizki vsebnosti sušine v silirani krmi s travinja je cepivo pri siliranju krme s travinja ugodno vplivalo tako na kakovost kot na aerobno stabilnost. Pri cepljenju koruze, sirka in žit se je kakovost silaž izboljšala, aerobna stabilnost pa je bila slabša. Izjema je bilo cepivo, ki je vsebovalo Lactobacillus plantarum in Enterococcus faecium, kjer se je aerobna stabilnost siliranih žit rahlo izboljšala. Heterofermentativna mlečnokislinska bakterija Lactobacillus buchneri je izboljšala tako kakovost kot tudi aerobno stabilnost koruzne silaže, siliranega sirka in siliranih žit ter se pokazala kot neučinkovita pri siliranju krme s travinja. Dodatek propionskokislinskih bakterij ni učinkoval na fermentacijo siliranih rastlin, ki se hitro aerobno kvarijo.
Reja krav molznic po etoloških načelih SENICA, Metoda; ŠTUHEC, Ivan; REZAR, Vida
Acta agriculturae slovenica,
06/2001, Letnik:
78, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V čredi 34 krav molznic smo za opazovanje izbrali 11 krav rjave in 4 krave lisaste pasme, rejene v dveh različnih tehnologijah. V prvem načinu reje so bile krave stalno privezane na Grabnerjevih ...navezih (hlevska reja), v drugem, ki je bil podoben prvemu, pa so bile krave vsak dan za 7 ur spuščene na pašnik (pašna reja). Krave v pašni reji so imele daljši čas žretja, manjšo pogostost pitja in krajši čas prežvekovanja in mirovanja v primerjavi s hlevsko rejo. Kljub krajšemu času mirovanja so krave na pašniku pogosteje legale kot v hlevski reji. Večjo pogostost leganja na pašniku je možno pripisati lažjemu leganju in vstajanju na nedrseči travni ruši in neomejeni možnosti gibanja. Pogostost blatenja in mokrenja je bila v pašni reji večja kot v hlevski, še posebej v uri pred izpustom na pašnik. To kaže na vznemirjenje živali, ki so komaj čakale, da gredo iz hleva na pašnik. V pašni reji je bila večja pogostost lizanja drugih krav in lizanja samih sebe. Pomanjkanje možnosti za nego telesa so krave v hlevski reji nadomestile s pogostejšim očohavanjem ob hlevsko opremo.