Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Jelendol: vas Jelendol v snegu, kažipot, graščina, ki je bila last grofa von Borna, fanta Ivan in Dalibor ...govorita o izvoru imena gradu in vasi, jeleni in košute na krmišču, krmilnica, Janez ŠTER iz tržiškega muzeja pripoveduje zgodovino in anekdote o grofu Bornu. Vhod v Dovžanovo sotesko, turistične table, graščina, ki propada, grobnica, stanovalci, lepe, stare hiše v vasi, izjave vaščanov: Pejo PRANJIĆ, Zofka KAVČIČ, poštar s svežimi novicami, Janez KAVČIČ, predsednik Sveta KS v odstopu, Zdenko PRIMOŽIČ, revirni lovec Kozorog Kamnik in otroci krmijo divjad s senom in koruzo, krmilnice.- Original language summary:
Jelendol: o zgodovini kraja z graščino in izvoru njegovega imena.- Jelendol: On the history of the place with its manor and etymology.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Štravberk na Dolenjskem: vinogradi v okolici, grad, Trška gora, cerkvica sv. Jurija, izjava Janez NOVAK, ...govori o kraju, vinogradi spomladi, Franc BLAŽIČ s koso, stara domačija, hlev, skedenj, izjava Marija BALAŽIČ, hiše v vasi, grad in okolica, mali živalski vrt Aleša GOLEŠA: pav, race, kunci, jerebica, polh, morski prašički, sova zapira oči, psi. Hlev, kmetica Marija ROBEK molze kravo (ročno), kozlički v hlevu. Jože BORSE, predsednik KS Otočec o telefoniji in oskrbi z vodo, polaganje svežega asfalta. Harmonikar Anton ZORKO igra, kapelica v vasi, vinogradi, Janez NOVAK o delu, okopavanje, kopanje vinograda, brsti in mladi listi trte, sodar pri delu, bokal vina.- Original language summary:
Naš kraj: predstavitev vasi Štavberk na Dolenjskem.- Our place: introducing the village of Štavberk na Dolenjskem.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Hutovo blato, Bosna in Hercegovina: fotosafari v naravnem rezervatu v bližini Čapljine; reka, vožnja turistov ...s čolnom po reki, vožnja skozi trstičevje, močvirje.- Original language summary:
Hutovo blato, Bosna in Hercegovina: fotosafari v naravnem rezervatu.- Hutovo blato, Bosnia in Herzegovina: A photo-safari in a nature reserve.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->Naša sodelavca Tomaž Terček in Mirko Šuštar sta bila pred dnevi v osrčju gozdov kočevskega Roga. Zakaj sta se v tem zimskem času odpravila na takšno pot pa pripovedujeta v naslednjem reportažnem zapisu.- Information:- The beginning of a successful campaign for the reintroduction of the lynx from the Carpathian Mountains in Kočevje Woods; lynx in quarantine, statements by Lado Švigelj, the manager of the Rog Hunting Grounds; Ciril Štrumbelj, forestry engineer; and Janez Čop, biologist.- Original language summary:
Začetek uspešne akcije naseljevanja risov iz Karpatov v Kočevskem gozdu; risi v karanteni, izjave Lado Švigelj, direktor lovišča Rog, Ciril Štrumbelj, inženir gozdarstva, Janez Čop, biolog.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Bled: pogin rib posledica nepravilnega ravnanja s pesticidi; Blejsko jezero, poginule ribe, strupi za zatiranje škodljivcev, test na kmetijskem inštitutu v Ljubljani, postrv v posodi, poginula postrv, škropljenje s pesticidi v vinogradu, kisline, strupi.
Ostajamo zgolj pri tehnični ugotovitvi, da pri prodaji in pri uporabi kmetijskih strupov ne moremo in ene smemo dopustiti, da bi z dezifenkcijo in neznanjem uničevali tako zelo občutljivo okolje, katerega del je tudi človek.- Information:- Trout mortality in the Mišca Stream, which flows into Lake Bled, spraying with pesticides and work in a vineyard- Original language summary:
Pogin postrvi v potoku Mišca, ki se izliva v Blejsko jezero, škorpljenje in delo v vinogradu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Plemeniti rak jelševec je v Sloveniji le še malo znana žival oziroma jed. Lov nanj vam bo predstavil tale ...filmski zapis.
Od znanega presihajočega Cerkniškega jezera ostane v poletnih mesecih le potok, ki v deževnih dneh naraste v malo rečico. In prav ta potok, ki mu domačini pravijo kar »Jezero«, je eden redkih krajev v Sloveniji, kjer se je še ohranil plemeniti rak »jelševec«. Znana račja kuga, ki je pred več kot petimi desetletji zelo razredčila račje vrste, je kriva, da zna danes le še redko kateri Slovenec loviti rake. Eden najstarejših lovcev na rake je ribiški čuvaj ljubljanskega »Zavoda za ribištvo« Janežič Andrej iz Gornjega Jezera. Prav rad nam je pokazal, kako lovi rake.
Na koščke razrezano ribo natakne na žico in vloži v pasti. Pasti imajo pri strani še eno odprtino, ki pa je take oblike, da ujeti rak ne najde več izhoda.
Kadar je potok tako visok, se ne izplača nastavljati veliko pasti, ker je lov navadno slab. Ko pa voda upade, nastavi mojster Janežič tudi po 30 pasti. Nastavlja jih pozno popoldne ali v prvem mraku, tako da močni vonj ribjega mesa privablja vso noč.
Naslednje jutro sta čuvaja spet ob vodi. Izkušen ribič, že po teži pasti ugotovi, koliko rakov se je ujelo. Če je lov dober, je v enem zabojčku tudi po 30 rakov. Seveda se pa tudi zgodi, da je v kakšni pasti samo eden ali tudi nobeden. Ribogojci za sedaj še ne poznajo načina, kako umetno gojiti rake v vališčih, zato jim skušajo zagotoviti vsaj čim boljše naravne pogoje za razvoj. Postopoma pa bodo skušali slovenske potoke spet naseliti z raki.
Ujete rake pazljivo pregledajo. Samice in tiste, ki so manjši od 11 cm, vržejo nazaj v vodo. V enem letu ujamejo v tem potoku 1200 kg odraslih rakov. Ujete rake prepeljejo v zaprt bazen v bližnji ribogojnici. Tu počakajo, da se jih nabere dovolj, potem pa jih sortirajo po velikosti in razpošljejo naročnikom. Več kot 90 % tržišču namenjenih rakov izvozijo v tujino. V Sloveniji je malo hotelov, ki lahko gostom ponudijo to v tujini zelo cenjeno slovensko specialiteto. Če se hotelom v Švedski, Franciji, Švici in Zahodni Nemčiji, ki so stalni odjemalci ribogojnice Obrh, splača kupovati naše rake, je toliko bolj razumljivo, da naši hoteli ne znajo opozoriti predvsem tujih gostov na našo specialiteto: raka jelševca, ki ga po kvaliteti mesa mnogi uvrščajo pred njegovega morskega konkurenta jastoga. - Information:- A report on catching noble or broad-finger crayfish (Astacus astacus) in Cerknica Lake: a boat, pots, preparation of the traps, a fish farm and the release of crayfish into a pool.- Original language summary:
Reportaža o lovu na raka jelševca v Cerkniškem jezeru: čoln, vrše, priprava pasti, raki, ulov, ribogojnica, izpust rakov v bazen.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Kot Venera v morsko peno se Ljubljana prebuja zavita v jutranje meglice. Kdor pomoli krmežljavo glavo skozi ...okno, se vpraša: Ali bo ali ne? Lepo vreme namreč. To vprašanje nas te dni, ko se pripravljamo na izlete in dopuste, najbolj tare.
Mestne ulice oživijo… Ljudje se zapodijo čez cestne prelaze, se umikajo motornim vozilom, čakajo na zeleno luč semaforjev; skratka: Ljubljana nekega poletnega sne zjutraj, ob ugodni vremenski napovedi.
Različni so človeški okusi! Ti-le na primer so prišli onega poletnega dne, katerega posnetke vam kažemo, v živalski vrt. Svoj dan so začeli s smehom ob gledanju norčij naših daljnih sorodnikov. Res – zabavno, toda ali je že kdo ugotovil, kakšne občutke imajo oni za mrežo, ko gledajo nas? Menda ni bistvene razlike?
Sicer pa je v živalskem vrtu lepo. Hodiš sem in hodiš tja ter ogleduješ del narave presajene za mrežasto ograjo. Nekateri prebivalci vrta so prijazni, drugi pa se za obiske niti ne zmenijo.
Baje se bližajo pasji dnevi. To bo držalo, saj je začelo sonce dokaj neusmiljeno pripekati.
Vzeli smo pot pod noge in šli na kopališče na Ljubljanici. Kljub dopoldanskem času je bilo tam že nekaj kopalcev.
Toda voda je bila vražje mrzla in ohladiti se je dalo tudi tako. Drugi pa so ostali v senci in tiho opazovali početje športno navdahnjenih so občanov. Da, zdrava duša v zdravem telesu…
Še pogled na pogumnega kopalca… in že smo na Iliriji, znanem kopališču Ljubljane, na pestri razstavi različnih oblik in barv teles in kopalnih oblek.
Če človek reče, da so ljudje ob vročem dnevu na Iliriji kot sardine, je ta izraz dokaj skromen. Pri najboljši volji se moraš resno potruditi, da najdeš skromen prostorček na soncu. Pomislite pa, da je to šele dopoldne. Vendar pa pride na Iliriji vsak na svoj račun. Nekateri se zavarujejo pred soncem in zatem uživajo ob pogledu na mikavni mimohod brhkih ljubljanskih kopalk. Da, misliti ni greh.. Drugi pa vsemu temu pokažejo hrbet… Tretji se krepijo z obloženimi kruhki in osvežilnimi pijačami. Če ste bojazljivci, vam vesela družba kmalu pomaga v vodo.
Pri najmlajših pa je postopek seveda drugačen. Treba je biti potrpežljiv in prizanesljiv, saj pravijo, da se s silo lahko otroku voda zagnusi. Zgleda pa, da je bil tu prijem učitelja plavanja docela pravilen…
Tudi na Savi, na kopališču na Ježici je ob teh vročih dneh živahno. V glavnem so prizori na vseh kopališčih enaki, seveda z majhnimi izjemami. Tegale na primer na Iliriji ne morete videti, razen če ne špegate skozi špranjo kabine. Tudi brcati ne morete na Iliriji, razen seveda na skrivaj, nikakor pa ne takole, z vsem žarom nadobudnega nogometaša. Da, vsak po svoje. Tudi za romantiko se najdeta čas in prostor. Sicer pa, oddahnimo se malo od govorjenja…
Mimo živalskega vrta in kopališč pa je v Ljubljani še veliko načinov ohladitve. Kaj hočete, tudi za one, ki jim sonce škodi, mora biti preskrbljeno… Kaj je lepšega kot hladna kapljica po vročem in od vročine izsušenem grlu. Tako pijemo, da bi se ohladili, razveselili, kaj pozabili, ali v pijači poiskali morda skrite in neizpolnjene misli...
Tako sanjamo, utrujeni od vročine in hladilnih pijač, življenje pa teče dalje. Da, tako nekako je v Ljubljani, nekega vročega poletnega dne. V Ljubljani, pa tudi drugod.
Ljubljana: poletna vročina v mestu in iskanje koščka hladu v naravi; pogled na mesto z grajskega stolpa, promet na Prešernovem trgu, senca na klopi v parku, živali v živalskem vrtu, opice, srne, prašiči, pes na verigi, sončna pripeka skozi veje dreves, odblesk sonca v vodi, kopalci na lesenem podestu, čolnarjenje in kopanje (Ljubljanica, Sava, Ilirija), sončenje, skupina otrok bere časopis Pavliha, dekleta v kopalkah, okrepčevalnica - kiosk, met kopalca "na solato", učenje plavanja, deklica joče, igra v vodi, nogomet v naravi, sprehod, para ob vodi, opozorilna tabla, napis Gostilna Činkole na Poljanski cesti, buffet Pod gradom, hlajenje z vrčem piva, pivo s peno, gostilna Kolovrat, table drugih gostiln, moški obraz, pivec omaga in sanja o kopalki v bikiniju in vrčkih hladnega piva…- Original language summary:
Ljubljana - poletna vročina in iskanje hladnega kotička v naravi in okrepčevalnicah.- Ljubljana - summer heat and the search for a cool haven in nature and refreshment rooms.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Naš kraj: Šmarjeta, panorama, cerkev, dolina, cerkev sv. Marjete, tovarna plastike, bližnji obronki z ...zidanicami, kraj, izjava Lojzka ILOVAR, izjava Sandi DURIČ, krajevna tabla - napis, ozka cesta skozi kraj, izjava Martin TOMŠIČ, polje (pomlad), osnovna šola, izjava učenka Maja BARBO, šolska kuhinja, izjava Andrej HABAZIN o šolskem delu z živalmi, govori pred šolskim čebelnjakom, kokošja družina s petelinom.- Original language summary:
Naš kraj: življenje v Šmarjeti.- Our place: living in Šmarjeta.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Naš kraj: Hudeje pri Trebnjem; obisk v romski vasi, romska vas (zima in sneg), lesena hiša, otroci pri igri, ...barake, Rominja se skriva in skriva tudi otroke, izjava Anica MIKLIČ, Center za socialno delo Trebnje, otroci pred bajto, izjava Matija HOČEVAR, Hudeje, izjava Marija PUST, vaščanke Hudej o odnosih z domačini, izjava Henrik URBIČ, vaščan Hudej (Romi nas tudi motijo) živina v hlevu, konjeništvo - izjava Katja GORJUP, jahalka, stara kmečka hiša, obešeni koruzni storži, nega konja, ogenj v štedilniku, na njem likalnik na žerjavico, izjava Marko MARA, izjava Darja TOMAŽIN, jahalka (na konju), pes in mlade mačke, konji v staji.- Original language summary:
Naš kraj: življenje v romski vasi Hudeje pri Trebnjem.- Our place: living among Romany people in Hudeje pri Trebnjem village.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Naš kraj: Šentilj pri Velenju, panorama; izjava Rok BRLOŽNIK o posameznih zaselkih, grad Schwarzenstein iz 13. ...stoletja, zidovje razjeda zob časa, cerkev sv. Tilna, obnovljena, izjava Jože KUŽNIK, župnik, baročna notranjost in oprema, oltar, delavnica Ferdinand Gal iz Celja, oltar; osnovna šola, stara zapuščena in zdajšnja nova, vinorodni kraji, zasnova vinske poti, vinska klet, nalivanje iz soda, drevesnica, izjava Florijan JELEN, sadjar, brstenje sadnega drevja, koze in konji na paši, kozlički pri igri, konjeniški turizem, izjava Mirko VRANJEK, Ložnica, fazani v kletki.- Original language summary:
Naš kraj: življenje v kraju Šentilj pri Velenju.- Our place: living in Šentilj pri Velenju.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
