The paper deals with travelogues written by women from the Slovene lands in the late 19th and the early 20th centuries. The primary focus is on the travelogues of Luiza Pesjak, Marica Strnad, Marica ...Gregorič Stepančič, Marija Kmet, and Alma Karlin. Women's travel has a special cultural status. Three aspects are considered in the article: genre peculiarities of the texts (purposes of travel, categories "one's own/other/foreign"), gender and national issues and the interconnection of them, as this this period when the struggle for the emancipation of women begins as well as the national identity actively takes shape.
Izhodišče razprave je idejna in tematsko-motivna (torej znotrajliterarna) analiza besedil iz zbornika Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov: slovenski eksperimentalni ...dramski in uprizoritveni teksti iz obdobja modernizma (1966–1986). Namen prispevka je osvetliti izbrana besedila skozi perspektivo, ki mi je med njihovim prebiranjem v Generatorju umanjkala; gre za žensko perspektivo, pravzaprav za njeno odsotnost. Prispevek se ukvarja s posledicami, ki jih lahko ima odsotnost ozaveščenosti glede manka ženske perspektive v slovenski dramatiki na reprezentacijo žensk in ženskosti, zlasti če gre za zabrisan učinek patriarhalne ideologije, ki se prikazuje kot univerzalna in merodajna izkušnja, čeprav so izkušnje drugih spolov iz nje izključene. Namen prispevka je raziskati reprezentacije žensk(osti) v slovenski dramatiki in ozavestiti morebitno učinkovanje patriarhalne ideologije ter njene posledice z idejno, tematsko in motivno analizo samih dramskih besedil. Pri tem se posebej posvetim razliki med moško in (maloštevilno) žensko dramsko pisavo. Besedila iz Generatorja vzamem zgolj kot študijo primera, da bi prikazala obstoj določenih simptomov v slovenski (eksperimentalni) dramatiki v danem časovnem obdobju (1966–1986). Razlike v reprezentaciji žensk(osti) na kratko osvetlim, razvojno gledano, tudi širše, s časovne distance, in sicer prek primerjalne analize s sodobno žensko dramsko pisavo, predvsem z dramoletom Nemi lik Simone Hamer (2010).
Izhodišče razprave je idejna in tematsko-motivna (torej znotrajliterarna) analiza besedil iz zbornika Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov: slovenski eksperimentalni ...dramski in uprizoritveni teksti iz obdobja modernizma (1966–1986). Namen prispevka je osvetliti izbrana besedila skozi perspektivo, ki mi je med njihovim prebiranjem v Generatorju umanjkala; gre za žensko perspektivo, pravzaprav za njeno odsotnost. Prispevek se ukvarja s posledicami, ki jih lahko ima odsotnost ozaveščenosti glede manka ženske perspektive v slovenski dramatiki na reprezentacijo žensk in ženskosti, zlasti če gre za zabrisan učinek patriarhalne ideologije, ki se prikazuje kot univerzalna in merodajna izkušnja, čeprav so izkušnje drugih spolov iz nje izključene. Namen prispevka je raziskati reprezentacije žensk(osti) v slovenski dramatiki in ozavestiti morebitno učinkovanje patriarhalne ideologije ter njene posledice z idejno, tematsko in motivno analizo samih dramskih besedil. Pri tem se posebej posvetim razliki med moško in (maloštevilno) žensko dramsko pisavo. Besedila iz Generatorja vzamem zgolj kot študijo primera, da bi prikazala obstoj določenih simptomov v slovenski (eksperimentalni) dramatiki v danem časovnem obdobju (1966–1986). Razlike v reprezentaciji žensk(osti) na kratko osvetlim, razvojno gledano, tudi širše, s časovne distance, in sicer prek primerjalne analize s sodobno žensko dramsko pisavo, predvsem z dramoletom Nemi lik Simone Hamer (2010).