Rodni režim Europske unije je distinktivan režim specifične geneze, osebujnih pravila i kompleksnih procedura. Javne politike koje mu pripadaju čine portfelj rodne jednakosti država članica i ...kandidatkinja. Nužno je stoga biti upućen u njihov sadržaj, ali i povijest. U članku se analizira kompleksni nastanak politike rodne jednakosti obilježen političkim borbama oko suprotstavljenih vizija jednakosti, utjecajima
drugih međunarodnih režima te internim institucionalnim sukobima. Glavno je pitanje: kako se u posljednjih šezdeset godina razvijala politika rodne jednakosti EU-a te kakve su njene ocjene i projekcije za njenu budućnost? U odgovaranju na ovo pitanje koriste se originalni javnopolitički dokumenti EU-a, kao i uvidi bogate literature iz politologijskog područja roda i politike. Članak se zaključuje uvidom kako nakon pola stoljeća razvoja, koji je bio obilježen epizodama javnopolitičkih inovacija (u kojima EU nije bila puka sljedbenica, već dapače predvodnica napretka na globalnoj sceni), dolazi do zabrinjavajućeg zastoja u formulaciji i implementaciji politike
rodne jednakosti.
Članek naslavlja problem vpliva družinskih in rodnostnih politik na življenje žensk. Družinske in rodnostne politike so implicitno medsebojno povezane, saj je posebno varstvo družine pogosto ...argumentirano s kakovostjo življenja otrok in sicer ne glede na to, koliko so družinske politike eksplicitno usmerjene v spodbujanje rodnosti (s posebej v ta namen oblikovanimi ukrepi). Politike pogosto naslavljajo družino na spolno nevtralen način kot osnovno družbeno celico, ne da bi prepoznali zgodovinsko vtkane spolne neenakosti, ki ženske reducirajo na skrbstvene aktivnosti v in za družino. Glede na odnos države do družine, žensk in delitve skrbstvenih obveznosti, so se razvile različne klasifikacije in tipologije socialnih držav. Mogoče je države tipizirati glede na odnos do skrbstvenega dela, glede na vlogo moškega oskrbovalca ali pa glede na modele socialnih držav, kjer je mogoče ocenjevati stopnjo de ali refamilialističnih politik države. Analiza slovenske družinske politike pokaže, da zlagoma pridobiva značilnosti pronatalitetne politike in sicer ne glede na stranke, ki vodijo ministrstvo, kjer te politike nastajajo, čeprav ta proces ni linearen. Rezultati pokažejo na počasen, vendar jasen zdrs socialnih politik v družinske in pronatalitetne politike, pokaže tudi izrazito spolno slepost teh politik, saj kljub temu, da prepoznavajo spolne neenakostih, ne naslavljajo problema na ustrezen način.
V prispevku poročamo o rezultatih analize medijskega pojavljanja kandidata in kandidatke na parlamentarnih volitvah 2018 v dveh slovenskih dnevnoinformativnih tiskanih medijih v obdobju dveh mesecev ...in pol pred volitvami in o rezultatih etnografske analize javnega komuniciranja obeh z volivci in volilkami na javnem dogodku. Na osnovi rezultatov ugotovljamo, koliko se kažejo odstopanja v medijskem poročanju o kandidatki in kandidatu ter kako je artikulacija spola del njune kampanje. Na podlagi nekaterih pozitivnih tendenc v slovenskem političnem prostoru smo predvidevale, da bo medijsko poročanje manj seksistično, kot je bilo v preteklosti. To lahko na podlagi kritične diskurzivne in besedilne analize medijskega poročanja tudi potrdimo, vsaj za Delo, manj za tabloidne Slovenske novice. Rezultati etnografske metode spremljanja pa kažejo, da igra spol veliko vlogo v javni predstavitvi politikov in političark ter odnosu javnosti do njune prisotnosti.
V članku se avtorica osredotoča na urbane študije na področju rudarstva. Pojasni načine antropološke vpetosti države, mednarodnih korporacij in avtohtonih skupnosti v polje rudarstva ter ...pojasni antropološko vlogo v diskurzih. V drugem delu članka se posveča skupinam, ki so le posredno povezane z rudarsko industrijo. Na tem mestu pokaže po- membnost antropološke pozornosti tudi tam, kjer vplivi rudarske industrije niso očitni.
Prispevek obravnava nabor najbolj občutljivih načel v jezikovni rabi, ki jih morata uporabnik in uporabnica slovenščine razrešiti, če se želita sporazumevati v skladu z spolno občutljivo rabo jezika ...(dalje SORJ) in s tem povezanimi smernicami OZN in EU. Izhajali bomo iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995-2018 in ugotovili, kateri položaji se ponavljajo in jih zato ne moremo prezreti kot »markerjev« SORJ.
V raziskavi smo analizirali izobraževanje odraslih v Republiki Hrvaški. Čeprav se izobraževanje odraslih na Hrvaškem dokaj dobro pravno urejeno in podprto in imamo razvito mrežo ustanov, ki se ...ukvarjajo izključno z izobraževanjem odraslih in/ali izvajajo izobraževanje odraslih, se kažejo različne težave. Pri snovanju usmeritev v izobraževanju odraslih najpogosteje srečamo domnevo, da so odrasli homogena skupina, kar pa ne drži. Kategorija obsega tako mladostnike, stare nad 15 let (če niso vključeni v srednješolsko izobraževanje), kakor tudi osebe v tretjem življenjskem obdobju. Odrasli se razlikujejo tudi po spolu, kar ni zanemarljivo, kadar govorimo o potrebah nezaposlenih, predvsem žensk. Pri standardizaciji izobraževanja odraslih je validacija po spolu pogosto zanemarjena. Na izobraževanje na vseh ravneh vplivajo tudi kompleksni odnosi v globalizaciji. To postane očitno pri poskusih udejanjanja listin (deklaracij) v tranzicijskih deželah, ki skušajo doseči standarde, kakršni so v veljavi v deželah s trdno tradicijo. V standardizaciji pa se skriva tudi nevarnost, da prezremo kulturo in družbene okoliščine neke dežele. Občutljivost in upoštevanje okoliščin so v osrčju izobraževanja (odraslih); potrebno je ustvariti nove strategije, da bomo premostili razlike med globalnimi usmeritvami in vsakodnevno prakso.
Ženski list je začel izhajati v Trstu, z letom 1929 pa se je preselil v Ljubljano. Mesečnik je bil namenjen najširšem sloju ženskega prebivalstva: gospodinjam, delavkam, kmeticam, Poudarjen je bil ...socialni namen, zavzemal se je za izboljšanje položaja žensk v družbi. Priloga Naš dom je vsebovala praktične nasvete
Ženski list je začel izhajati v Trstu, z letom 1929 pa se je preselil v Ljubljano. Mesečnik je bil namenjen najširšem sloju ženskega prebivalstva: gospodinjam, delavkam, kmeticam, Poudarjen je bil ...socialni namen, zavzemal se je za izboljšanje položaja žensk v družbi. Priloga Naš dom je vsebovala praktične nasvete
Ženski list je začel izhajati v Trstu, z letom 1929 pa se je preselil v Ljubljano. Mesečnik je bil namenjen najširšem sloju ženskega prebivalstva: gospodinjam, delavkam, kmeticam, Poudarjen je bil ...socialni namen, zavzemal se je za izboljšanje položaja žensk v družbi. Priloga Naš dom je vsebovala praktične nasvete
Ženski list je začel izhajati v Trstu, z letom 1929 pa se je preselil v Ljubljano. Mesečnik je bil namenjen najširšem sloju ženskega prebivalstva: gospodinjam, delavkam, kmeticam, Poudarjen je bil ...socialni namen, zavzemal se je za izboljšanje položaja žensk v družbi. Priloga Naš dom je vsebovala praktične nasvete
PDF
