Na podlagi dejstva, da je mogoče vseh sedem Cankarjevih dram razumeti kot zaključeno celoto, ki sledi idiosinkratičnemu vrednostnemu loku, je mogoče določiti ključne avtorjeve vrednote, ki definirajo ...vsako od besedil posebej. Običajno so nosilci vrednot osrednji protagonisti posamične drame, vendar je mogoče v Cankarjevem primeru ugotoviti, da imajo ženske pomembnejšo vrednostno funkcijo od moških dramskih oseb. Čeprav niso tako poudarjene kot moški in zato vselej nastopajo »v senci«, so ženske praviloma veliko jasneje prepričane in odločneje zagovarjajo vrednote, ki so tudi avtorjeve. S tega stališča je torej mogoče Cankarjeve ženske dramske osebe ugledati kot enakovredne, če ne celo pomenljivejše od moških.
Zaradi zastarevanja znanja podjetja od zaposlenih zahtevajo nenehno izobraževanje, praktično celotno delovno obdobje. Vseživljenjsko učenje je nujno potrebno, vendar se postavlja vprašanje, ali so ...ponudniki pripravljeni na primerno obliko izvajanja tega izobraževanja, ki bi bila učečemu se odraslemu laže dostopna. V prispevku so podani predlogi za vzpostavitev pridobivanja visokošolske ali univerzitetne tehnične izobrazbe za odraslo učečo se populacijo, ki je hkrati polno zaposlena, z možnostjo uskladitve delovnih, študijskih in družinskih obveznosti.
Anksioznost v peripartalnem obdobju Rus Prelog, Polona; Rus Makovec, Maja
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
10/2023, Letnik:
92, Številka:
9-10
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Nosečnost je za ženske občutljivo obdobje, ki ga spremljajo pomembne fiziološke in psihološke spremembe, tako na čustveni kot biološki, hormonski ravni. Anksioznost je v obdobju tako velikih sprememb ...do neke mere normalen in prilagoditven odgovor na situacijo, vendar pa nekatere nosečnice izkusijo visoko raven anksioznosti, ki doseže stopnjo klinično pomembne motnje. Anksiozne motnje, ki se v peripartalnem obdobju najpogosteje pojavljajo, so generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, fobije, obsesivno kompulzivna motnja in posttravmatska stresna motnja. Pretekla anamneza razpoloženjskih in/ali anksioznih motenj je med najmočnejšimi napovedovalci razvoja peripartalne anksioznosti. Kljub temu, da raziskovalno zanimanje za anksiozne motnje v peripartalnem obdobju narašča in vemo več o značilnostih in diagnostiki, pa so dokazi o klinični obravnavi – tako farmakološki kot nefarmakološki - še vedno omejeni. Tveganje in korist uvedbe farmakološkega zdravljenja vedno individualno pretehtamo. Prepoznava in obravnava anksioznosti med nosečnostjo sta bistvenega pomena in delujeta kot preventiva psihiatričnim motnjam po porodu. Poporodna anksioznost matere lahko tudi pomembno ovira proces navezovanja matere in otroka, kar ima posredno tudi vpliv na razvoj otroka. Pri nosečnicah, ki pa so v psihiatrično obravnavo že vključene zaradi obravnavane duševne motnje, pa je sledenje, podpora in dobro interdisciplinarno sodelovanje lečečega psihiatra in ginekološke službe nujno potrebno.
Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes – ob upoštevanju dejstva, da živimo v »družbi tveganja« – opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj ...raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo.Metode: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo, verzija 12.Rezultati: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3) rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks.Diskusija in zaključek: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje. Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi.
For almost nine decades, the fortification of foods with vitamin D has been proven effective in preventing rickets. This study aims to build and economically evaluate a fortification model based on ...egg biofortification and milk (including yoghurt) fortification.
A cross-sectional study was carried out between 1. March and 31. May 2021. Three hundred and nineteen healthy women from the Central Slovenian region aged between 44 and 65 were recruited for the study, with 176 participants included in the final analysis. For the fortification model calculations, the vitamin D contents of unenriched milk (including yoghurt) and eggs were replaced by enriched foods containing vitamin D. The economic evaluation was done using available drug and food supplement prices. Fortification costs were calculated using vitamin D prices provided by suppliers.
Mean vitamin D intake from food was 2.19±1.34 µg/d. With fortification Model 1 (enriched eggs), it would be: 6.49±4.45 µg/d, and with Model 2 (enriched eggs and milk): 10.53±6.49 µg/d. Without fortification, none of the participants would reach a daily vitamin D intake >10 µg. With fortification Model 1 (egg fortification), 15.3% would reach >10 µg and with Model 2 (egg and milk fortification) 46.2% would reach >10 µg. The economic comparison of the annual cost of 10 µg vitamin D/d/person was EUR 6.17 for prescription drugs, EUR 6.37 for food supplements, EUR 0.09 for direct milk fortification and EUR 0.12 for egg biofortification with vitamin D.
Egg and milk (including yoghurt) fortification could cost-effectively increase vitamin D intake in the Slovenian population of women between 44 and 65 by almost five-fold, and could significantly lower the prevalence of vitamin D deficiency. Additional research and changes to legislation are needed before this can be introduced.
Ovidij Ovid; Polonca Zupančič
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pismo v verzih, ki ga piše Paris Heleni, spada v drugo skupino Ovidijevih Pisem junakinj in je verjetno nastalo med letoma 4 in 8: medtem ko je za prvo serijo pisem značilno, da gre za enostranska ...pisma razočaranih in večinoma zapuščenih ženskih likov iz mitologije, slednjo sestavljajo pisma treh zaljubljencev, ki izpovedujejo svojo ljubezen, sledijo pa odgovori izbrank.
Ovidij Ovid; Polonca Zupančič
Keria: Studia Latina et Graeca,
08/2021, Letnik:
23, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ojnonino pismo Parisu spada v prvi del Ovidijeve mladostne zbirke z naslovom Pisma junakinj, ki je nastala pred letom 15 pr. Kr. V tej zbirki se je Ovidij prelevil v ženske like iz grške mitologije, ...ki pišejo svojim ljubimcem – gre za enostranska pisma, v katerih pesnik večinoma upodablja zapuščene ženske, ki objokujejo svojo usodo, trpijo zaradi povzročene krivice in z izjemno retorično spretnostjo zaman prepričujejo svoje nesojene ljubimce, naj se vrnejo nazaj.
Dovoljenja za ustanovitev tiskarne je izdajala državna administracija. Poleg splošnih pogojev je bila predpisana tudi izobrazba, ki so jo morali imeti tiskarji. Ženske teh pogojev seveda niso mogle ...izpolnjevati, a jih kljub vsemu najdemo na vodilnih mestih tiskarn in knjigarn. Po določilih dednega prava so namreč po tiskarjevi smrti podedovale tako tiskarne kakor tudi pravico do opravljanja obrti. V članku so predstavljene ženske, ki so vodile tiskarne na Slovenskem oziroma so bile povezane s slovenskimi tiski od 16. do 19. stoletja. Izpostavimo lahko vsaj štiri, ki so s svojim delom prispevale k razvoju tiskarstva. Leta 1554 je v Tübingenu umrl tiskar Ulrich Morhart. Nasledila ga je vdova Magdalena Morhart in v obdobju, ko je bila na čelu tiskarne, je natisnila sedemnajst slovenskih knjig. Leta 1678 je podružnico svojega salzburškega tiskarskega podjetja v Ljubljani ustanovil Janez Krstnik Mayr. Nasledil ga je sin Jožef Tadej, a že 1695 je bila na čelu tiskarne njegova vdova Ana Barbara Mayr in tako postala prva tiskarka na Kranjskem. Tiskarno je uspešno vodila celo desetletje – do leta 1705. Sredi 18. stoletja je tedaj še vedno edino tiskarno v deželi podedovala Ana Elizabeta Reichard. Vodila jo je le dve leti – 1757–1759 – in v tem času tiskala knjige v štirih jezikih – slovenščini, nemščini, latinščini in italijanščini. Rozalija Eger je imela pomembno vlogo pri razvoju tiskarstva na naših tleh v 19. stoletju. Leta 1829 je ovdovela in prevzela tiskarno, ki jo je vodila vse do smrti leta 1871. Rozalija Eger je tiskala v treh jezikih – slovenščini, nemščini in latinščini.
Članek tematizira začetek in razvoj ženskih študij na Slovenskem in diskontinuitete v kolek-tivnem spominu na žensko gibanje. V tem oziru prikaže razvoj medvojnih ženskih društev in založb ter ...začetke univerzitetnega raziskovanja »ženskih tem«, premike, ki sta jih povzroči-la druga svetovna vojna in vzpostavljanje socialistične oblasti. Novi režim si je prizadeval za uveljavitev enakosti med spoloma, ni bil pa pripravljen ločeno obravnavati položaja žensk, njihove vloge v družini in v družbi. Kljub pomembnim spremembam je socialistična oblast ohranila patriarhalno logiko, ki se je obnovila tudi po letu 1991. Novi val feminističnega gibanja na Slovenskem je v devetdesetih letih organiziral številne nevladne organizacije in druge feministične iniciative, ki pa so po letu 2005 pojenjale. V zaključnem delu članka avtorici tematizirata umeščanje zgodovine žensk v slovensko historiografijo in ugotavljata pomen institucionalizacije ženskih študij in študij spola v akademskem okolju.
Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji ...družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodovinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma.
PDF
