Avtor predstavi tri lastne etnografske raziskave, v katerih so imele vidno mesto divje živali. Ugotavlja, da je vsaka od teh raziskav obravnavala drugačno modalnost živali, in sicer simbolno, ...predstavno in živo žival. S slednjimi so povezana različna razmerja z ljudmi: simbolni živali ustreza pripisano, predstavni zamišljeno, živi pa neposredno razmerje. S temi razmerji oziroma ljudmi v razmerjih pa so povezljivi različni koncepti družbenega razreda, ki jih v prvih dveh primerih lahko povežemo z idejami Webra, v tretjem pa Marxa: pripisano je povezljivo z razredom kot družbenim statusom; zamišljeno z razredom kot izrazom kulturnega kapitala; neposredno pa z razredom, ki je rezultat produkcijskih razmerij. Avtor ta članek razume kot igrivo eksperimentalno antropološko modeliranje ob inavguraciji nove antropološke revije Svetovi/Worlds, ki je pričujočo številko posvetila živalim v človeških svetovih.
Prispevek vpeljuje avtoričina premišljanja o istenju ljudi in delovnih volov, še posebej pri telesno napornih opravilih; strnjeno predstavlja proces raziskovanja razmerij med ljudmi in temi domačimi ...živalmi – razmerij, ki so vezi; raziskava pa je umeščena med sorodna premišljanja in teoretske paradigme v širših humanističnih okoljih.
Plutarhovi teksti o živalih iz njegovega zgodnjega obdobja (Ali so pametnejše kopenske ali morske živali, Živali imajo razum, O uživanju mesa) predstavljajo prvo in najodločnejšo obrambo kapacitet in ...moralnega statusa živali, usmerjeno proti stoiški poziciji, da so vsa in zgolj človeška bitja člani sfere pravičnosti in da živali obstajajo zgolj za zadovoljevanje človeških želja. Plutarh kritizira stoiški vidik instrumentalne vrednosti živali in trdi, da imamo ljudje do živali dolžnosti pravičnosti. V razpravi O uživanju mesa opredeli uporabo živali za prehrano kot očitno nepravičnost, na osnovi argumenta o izkustvenih zmožnostih živali. Razprava je navdihnila angleškega romantičnega pesnika Percyja Shelleyja, da je napisal esej Zagovor naravne prehrane (1813). Shelley Plutarhov etični argument nadomesti s t. i. »lifestyle« argumentom, ki podpira končno izpeljavo liberalnega individuuma, ki se vzpostavlja v razmerju do življenjskega sloga kot samozadostne politike.
Na fotografiji je Franc Nemanič (roj. 1951), v rokah drži kokoš. Fotografija je nastala jeseni 1958, posnel jo je stric Stane Nemanič.Fotografijo je prispeval Franc Nemanič z Rakovca.
PDF