Žanjica je najprej odžela pest žitnih bilk. Zgoraj odžeti del je razdelila na pol, spodnji, kjer je bilo klasje, pa je spiralno zvila in nastalo je “poreslo”. To je položila na tla in pričela spet ...žeti. Ko je nažela za cel snop, je to položila na “poreslo” in ga zvezala.
Poleg socialno-ekonomskih vidikov je Krek v svojih pismih izpostavljal zlasti verski vidik delovanja katoliške cerkve v Nemčiji in vpetost slovenskih priseljencev v njeno organizacijo. V raznih ...»programskih« izhodiščih izpostavlja naloge, ki čakajo tako slovenske vernike v Nemčiji in še bolj vernike v domovini. Kulturna in narodnostna pripadnost sta poudarjeni, vendar vedno v povezavi z verskim življenjem (društva, knjige, časopisje, izseljenski duhovniki, morala). Ni se izognil obsežnim razmišljanjem o političnem življenju v Nemčiji v primerjavi z Avstrijo.
Avtorice prikazujejo rezultate raziskave, ki sodi na podrocje druzinske andragogike. Ugotavljajo, da sodobno izobrazevanje za druzinsko zivljenje izhaja iz potreb starsev, ki nimajo jasno ...izoblikovanih druzinskih vlog. DruŽinski clani se medsebojno vzgajajo, ko konstruirajo svojo biografijo. Starsi so zaskrbljeni za svoje otroke, zelijo jim čimvec ponuditi, da bi hili v zivljenju uspdni, hkrati od otrok tudi veliko pricakujejo. Potrebujejo znanja o druZinskem zivljenju in znanja, kako se ob otrocih uCiti. Izobrazevanje mora biti zaradi hitrih sprememb in individualiziranih druzinskih zgodb inovativno.
V tej zgradbi je bila leta 1900 urejena mestna ljudska kopel. Pročelje stavbe so obnovili in popolnoma preuredili tudi notranjost za potrebe Družinskega centra Mala ulica in mestnega igrišča za ...otroke. Prenovo sta vodili arhitektki Mateja Panter in Špela Kuhar. Ohranjen pa je tudi prostor mestne kopeli z galerijo slik tistega časa. Za fontano in okrasne elemente sta poskrbeli kiparki Mojca Smerdu in Alenka Vidergar.
Extended description:
Martjanci: prireditev ob 600 letnici Martjanske cerkve, cerkev, zunanjost, notranjost, freske umetnika Janeza Akvila iz leta 1392, razstava ob 600 letnici, eksponati, modeli in ...pekači za hostije, stari rokopisi in rodovniki.
Extended description:
Martjanci: prireditev ob 600 letnici Martjanske cerkve, cerkev, zunanjost, notranjost, freske umetnika Janeza Akvila iz leta 1392, razstava ob 600 letnici, eksponati, modeli in pekači za hostije, stari rokopisi in rodovniki.
Martjanci: A Gothic church from the 14th century in the village of Martjanci.
Original language summary:
Martjanci: gotska cerkev iz 14. stoletja v Martjancih.
Extended description:
Blizu Celja stoji mlin, ki mu večina okoličanov še danes pravi »Joštov mlin«. Poleg njega je lopa za poljedelsko orodje in med njim stoji Spaček, ki je postal že znamenita ...domača žival. Videli boste, ne šalimo se!
Njegov lastnik je Melhior Jošt, ki ga uporablja za najrazličnejša dela. »2 CV+« je vprežen. Namesto konja vleče po njivi kultivator. In kako! Orač zadaj ga komaj dohaja...
Melhior Jošt nima počasnih konj ali volov, da bi privlekel domov posekano drevo. Namesto njih vpreže svojega Spačka in že prikadi s težkim tovorom pred lopo. Kadar je potrebno, vpreže svojega konja tudi pred seneni voz, naloži vanj gradbeni materail in če je potrebno tudi druge tovore.
Osla vsi poznajo kot zdržljivo in skromno žival. Toda tale osel, od katerega je Joštov avto še bolj zdržljiv in ekonomičen, se je pripeljal iz Bosne v Celje na zadnjem sedežu Spačka. Rekonstrukcija tega potovanja, le na kratki relaciji seveda, nas je prepričala v to, da je tudi kaj takega mogoče. Spaček in osel zdaj že poldrugo leto konkurirata pri opravljanju poljedelskih del...
Toda kadar Melhior Jošt odhaja s svojo družino na izlet, Spaček menja svojo vlogo in se spremeni v limuzino. Do zdaj je prevozil že 69.000 km in vse kaže, da ne bo še kmalu omagal. Po težkem delu je tudi zanj izlet pravi oddih. V pozdrav nam je pokadil in že jo je neutrudno ubral proti Žalcu.
Information:
Celje: farmer Jošt and his versatile Citroën CV2: a work horse that can plough, pull loads or transport the family donkey or the family on a day trip.
Original language summary:
Celje: kmet Jošt in njegov vsestransko uporabni spaček – delovna žival za vse, ki lahko orje in vleče bremena, pelje oslička ali pa družino na izlet.
Extended description:
Ljubljana: reportaža o kolesarjih in težavah v prometu in ob parkiranju, križišče pred Delavskim domom, množica kolesarjev na kolesarski stezi, prometni miličnik, avtomobili na ...cesti, parkirani na Trdinovi (med Policijo in Nebotičnikom), največ FIAT "fičko"; "parkirana" kolesa, nekatera naslonjena na zid ali steber, tabla - napis Ekonomska fakulteta, kolesa, prislonjena na zid ali steno na ulici, prazna betonska stojala za kolesa, napis Glasbena šola Ljubljana, stavba Filozofske fakultete in povsod pravilno, še več pa nepravilno postavljenih koles, kolesa pred sodiščem na Tavčarjevi ulici, kolesarnica na mestni tržnici (pod Plečnikovimi arkadami) in tabla z njenim urnikom, plačilo parkirnine in hrambe kolesa, prehod za pešce, vstopanje na mestni avtobus - trolejbus, miličnik sredi ceste, kolesarji na nekdanji Titovi cesti, brezplačno parkiranje koles na Tromostovju z napisom na stojalih za kolesa, kolo, priklenjeno z žabico (ključavnica), stojalo podjetja, trgovine Ura, Centralne Lekarne, "parkiran" otroški voziček, tricikel; stojalo trgovine Koloniale, parkirana mopeda (motorno kolo), kiosk in prislonjeno kolo; reklamni plakati na oglasnih panojih, vhod Gostišče pri Mraku in prislonjena kolesa, promet s pomembnim deležem kolesarjev.
Mestne ulice so ozaljšane z labirintom belih črt, raznobarvnih prometnih znakov in svetlobnih naprav. Iz kombinacije vseh teh pripomočkov je nastal izraz, ki povzroča uporabnikom cest nemalo preglavic – prometna disciplina. Morda so z njo še najmanj seznanjeni kolesarji? Dosedanje gospodarje cest je motorizacija odrinila k robovom cestišč. Pričeli so nekoliko bolj sramežljivo poganjati pedala; neupravičeno so se zmedli ob pogledu na vrste košatih avtomobilov. Skoraj da so pozabili, da smo Slovenci še vedno blizu vrha lestvice kolesarskih narodov. Vendar kolesarji le korakoma odstopajo privilegije, ljubosumno gledajo na življenjski prostor, ki jim je bil odvzet; še vedno uporno goje svoj najljubši šport: s svojimi konjički »dekorirajo« fasade mestnih zgradb.
Iz previdnosti bi zamolčali ime ustanove, ki le s težavo prenaša težo nakopičenih koles, medtem ko na dvoriščni steni samevajo stojala.
Pri iskanju podobnih prizorih nismo bili nikoli v zadregi. Končno nam je uspelo odkrili fakulteto pri kateri ne bi mogli pripomniti ničesar.
Ne bi ponavljali poznanih dejstev, da je v središču mesta nekaj oskrbovanih kolesarnic, v katerih obstoji postopek čuvanja koles iz enega detajla – to je pobiranja pristojbine, kar je vsekakor premalo za pridobitev večje popularnosti.
Tako smo v trenutku, ko se poudarja pomanjkanje kolesarnic, opazili med stojali – nasproti zelo elitne prodajalne – le golobčka na dopoldanskem sprehodu.
Kakšno nasprotje živahnim ulicam, za katere sicer še ne moremo uporabiti velemestne formule, da so noge hitrejše prometno sredstvo kot vozila.
Najbolje bo, da danes molčimo o težavah peščev, ki ne zaostajajo za težavami kolesarjev in si ogledamo naslednje parkiranje koles.
Na širših pločnikih so ponekod postavljena stojala, ki so opremljena z zelo simpatičnimi napisi; tu moramo le preprečiti konjičku, da ne bi kam odpeketal. Odveč pa je govoriti o vseh problemih v primerih, ko je malomarnost očitna. Seveda pa moramo izvzeti vozila, ki so izdelana v drugačne namene.
O estetskih linijah stojal na pločnikih, bi morda razmislili arhitekti. Ako pa bi ostranili še njihovo poglavitno pomanjkljivost – namreč to, da je tovrstnih stojal očitno premalo – bi skoraj odstranili prepovedano vrsto parkiranj, kajti včasih je le nekoliko zamudno iskati kolesarnico, ko smo se odločili, da obstanemo le za nekaj trenutkov, pa naj bo to zavoljo opravkov – ali vabljivega okolja.
Kdaj bo problem parkiranja koles dokončno rešen? Morda takrat, ko nam izraz – prometna disciplina, ne bo povzročal več preglavic in bomo istočasno lahko dejali, da je vzorno urejenih kolesarnic in stojal na pločnikih dovolj. Morda bi počakali, da si kolesarji nabavijo avtomobile? Da! S tem bi bil problem parkiranja koles resnično rešen.
Ljubljana: Cyclists in the city and their problems with traffic.
Original language summary:
Ljubljana - kolesarji v mestu in njihove težave v prometu.
Extended description:
Ljubljana: reportaža o kolesarjih in težavah v prometu in ob parkiranju, križišče pred Delavskim domom, množica kolesarjev na kolesarski stezi, prometni miličnik, avtomobili na cesti, parkirani na Trdinovi (med Policijo in Nebotičnikom), največ FIAT "fičko"; "parkirana" kolesa, nekatera naslonjena na zid ali steber, tabla - napis Ekonomska fakulteta, kolesa, prislonjena na zid ali steno na ulici, prazna betonska stojala za kolesa, napis Glasbena šola Ljubljana, stavba Filozofske fakultete in povsod pravilno, še več pa nepravilno postavljenih koles, kolesa pred sodiščem na Tavčarjevi ulici, kolesarnica na mestni tržnici (pod Plečnikovimi arkadami) in tabla z njenim urnikom, plačilo parkirnine in hrambe kolesa, prehod za pešce, vstopanje na mestni avtobus - trolejbus, miličnik sredi ceste, kolesarji na nekdanji Titovi cesti, brezplačno parkiranje koles na Tromostovju z napisom na stojalih za kolesa, kolo, priklenjeno z žabico (ključavnica), stojalo podjetja, trgovine Ura, Centralne Lekarne, "parkiran" otroški voziček, tricikel; stojalo trgovine Koloniale, parkirana mopeda (motorno kolo), kiosk in prislonjeno kolo; reklamni plakati na oglasnih panojih, vhod Gostišče pri Mraku in prislonjena kolesa, promet s pomembnim deležem kolesarjev.
Mestne ulice so ozaljšane z labirintom belih črt, raznobarvnih prometnih znakov in svetlobnih naprav. Iz kombinacije vseh teh pripomočkov je nastal izraz, ki povzroča uporabnikom cest nemalo preglavic – prometna disciplina. Morda so z njo še najmanj seznanjeni kolesarji? Dosedanje gospodarje cest je motorizacija odrinila k robovom cestišč. Pričeli so nekoliko bolj sramežljivo poganjati pedala; neupravičeno so se zmedli ob pogledu na vrste košatih avtomobilov. Skoraj da so pozabili, da smo Slovenci še vedno blizu vrha lestvice kolesarskih narodov. Vendar kolesarji le korakoma odstopajo privilegije, ljubosumno gledajo na življenjski prostor, ki jim je bil odvzet; še vedno uporno goje svoj najljubši šport: s svojimi konjički »dekorirajo« fasade mestnih zgradb.
Iz previdnosti bi zamolčali ime ustanove, ki le s težavo prenaša težo nakopičenih koles, medtem ko na dvoriščni steni samevajo stojala.
Pri iskanju podobnih prizorih nismo bili nikoli v zadregi. Končno nam je uspelo odkrili fakulteto pri kateri ne bi mogli pripomniti ničesar.
Ne bi ponavljali poznanih dejstev, da je v središču mesta nekaj oskrbovanih kolesarnic, v katerih obstoji postopek čuvanja koles iz enega detajla – to je pobiranja pristojbine, kar je vsekakor premalo za pridobitev večje popularnosti.
Tako smo v trenutku, ko se poudarja pomanjkanje kolesarnic, opazili med stojali – nasproti zelo elitne prodajalne – le golobčka na dopoldanskem sprehodu.
Kakšno nasprotje živahnim ulicam, za katere sicer še ne moremo uporabiti velemestne formule, da so noge hitrejše prometno sredstvo kot vozila.
Najbolje bo, da danes molčimo o težavah peščev, ki ne zaostajajo za težavami kolesarjev in si ogledamo naslednje parkiranje koles.
Na širših pločnikih so ponekod postavljena stojala, ki so opremljena z zelo simpatičnimi napisi; tu moramo le preprečiti konjičku, da ne bi kam odpeketal. Odveč pa je govoriti o vseh problemih v primerih, ko je malomarnost očitna. Seveda pa moramo izvzeti vozila, ki so izdelana v drugačne namene.
O estetskih linijah stojal na pločnikih, bi morda razmislili arhitekti. Ako pa bi ostranili še njihovo poglavitno pomanjkljivost – namreč to, da je tovrstnih stojal očitno premalo – bi skoraj odstranili prepovedano vrsto parkiranj, kajti včasih je le nekoliko zamudno iskati kolesarnico, ko smo se odločili, da obstanemo le za nekaj trenutkov, pa naj bo to zavoljo opravkov – ali vabljivega okolja.
Kdaj bo problem parkiranja koles dokončno rešen? Morda takrat, ko nam izraz – prometna disciplina, ne bo povzročal več preglavic in bomo istočasno lahko dejali, da je vzorno urejenih kolesarnic in stojal na pločnikih dovolj. Morda bi počakali, da si kolesarji nabavijo avtomobile? Da! S tem bi bil problem parkiranja koles resnično rešen.