Extended description:
Nebotičnik, parlament, Tromostovje, Mestni trg, Robbov vodnjak, trgovine, promet, deček in pes raziskujeta ulice, smetnjaki, čistilci oken, Ljubljanica, Šuštarski most, Breg, ...Bife Pri vitezu, pijanček, ribja restavracija Operna klet.
Če govorimo o Ljubljani, pravimo: bela Ljubljana in pri tem mislimo na mesto v jutranjih urah, mislimo na prvo sonce, ki posveti na široke bele ploskve modernih stavb ter smejoče se obraze favnov na fasadah starega mesta, na blesteče čiste šipe naših oken, na ljudi, ki hite po svojih poslih, na dekleta v šumečih belih krilih, na množico avtomobilov in na klice prodajalcev časopisov.
Tole je na primer Tam, čisto običajno pasje ime. V temle mestu živi že od kar pomni in ima redne ter poslovne navade. Toda, če človek pomisli, da si takole enkrat na leto vsak uradnik privošči dan, ko je prepričan, da je pravzaprav pesnik in da je rojen za nekaj boljšega, si tudi takle reden posloven pes lahko izmisli majhen izlet brez nadzorstva, poetično potovanje v Arkadijo skrivnostnih mestnih vež, od koder prihajajo tuji psi in sovražne mačke.
In potem ti čudni pločevinasti stolpi! Če bi bil Tam izobražen kot ni, in če bi znal brati kot ne zna, bi vedel, da so to trdnjave ljubljanske Snage, njeni obrambni stolpi. Sčasoma si človek na takemle pohodu pridobi življenjskih izkušenj, ugotovi, da se v teh stolpih skriva tisoč drobnih zanimivosti, da so to neke vrste restorani za ekstravagantne pse, mačke in druge bolj ali manj domače živali. Saj je res, Ljubljana je zabavno mesto, tale ženska na primer, ampak Tam ne pozna manir. Sploh je pa šleva. Že kamnit mož pod balkonom zadostuje, da utihne.
Končno so stara mesta res neke vrste Arkadija, človek jih nikdar do konca ne spozna. So kot človek, ki je prišel do brega reke in se zazrl v daljne zahajajoče sonce.
Kje stoji pa tale človek, Tam? Na pragu novega življenja, rodil se mu je sin ali pa ima žena rojstni dan. Sicer pa pravijo, da je dolga pot brez gostilne, kot življenje brez počitka.
Toda Tam je nežno bitje, ljudje se mu smilijo, pa čeprav imajo včasih težave zaradi svoje lastne nerodnosti. Če bi bil on direktor podjetja Snaga, bi prestavil tele smeti.
Toda v novem delu mesta je komfort v vsakem oziru še večji, v Operni kleti so na vrata dali celo jedilni list, da bi človeka prepričali o veliki izbiri v smeteh v veži.
Tam, ne bodi žalosten, če so tule ljudje le malo pametnejši in so postavili smeti na dvorišče kot je prav in ne v vežo, kar je bolj priročno - za pse namreč. Mesta in tudi Ljubljano, so ljudje vendar sezidali predvsem zase in šele potem za pse.
Extended description:
Nebotičnik, parlament, Tromostovje, Mestni trg, Robbov vodnjak, trgovine, promet, deček in pes raziskujeta ulice, smetnjaki, čistilci oken, Ljubljanica, Šuštarski most, Breg, Bife Pri vitezu, pijanček, ribja restavracija Operna klet.
Če govorimo o Ljubljani, pravimo: bela Ljubljana in pri tem mislimo na mesto v jutranjih urah, mislimo na prvo sonce, ki posveti na široke bele ploskve modernih stavb ter smejoče se obraze favnov na fasadah starega mesta, na blesteče čiste šipe naših oken, na ljudi, ki hite po svojih poslih, na dekleta v šumečih belih krilih, na množico avtomobilov in na klice prodajalcev časopisov.
Tole je na primer Tam, čisto običajno pasje ime. V temle mestu živi že od kar pomni in ima redne ter poslovne navade. Toda, če človek pomisli, da si takole enkrat na leto vsak uradnik privošči dan, ko je prepričan, da je pravzaprav pesnik in da je rojen za nekaj boljšega, si tudi takle reden posloven pes lahko izmisli majhen izlet brez nadzorstva, poetično potovanje v Arkadijo skrivnostnih mestnih vež, od koder prihajajo tuji psi in sovražne mačke.
In potem ti čudni pločevinasti stolpi! Če bi bil Tam izobražen kot ni, in če bi znal brati kot ne zna, bi vedel, da so to trdnjave ljubljanske Snage, njeni obrambni stolpi. Sčasoma si človek na takemle pohodu pridobi življenjskih izkušenj, ugotovi, da se v teh stolpih skriva tisoč drobnih zanimivosti, da so to neke vrste restorani za ekstravagantne pse, mačke in druge bolj ali manj domače živali. Saj je res, Ljubljana je zabavno mesto, tale ženska na primer, ampak Tam ne pozna manir. Sploh je pa šleva. Že kamnit mož pod balkonom zadostuje, da utihne.
Končno so stara mesta res neke vrste Arkadija, človek jih nikdar do konca ne spozna. So kot človek, ki je prišel do brega reke in se zazrl v daljne zahajajoče sonce.
Kje stoji pa tale človek, Tam? Na pragu novega življenja, rodil se mu je sin ali pa ima žena rojstni dan. Sicer pa pravijo, da je dolga pot brez gostilne, kot življenje brez počitka.
Toda Tam je nežno bitje, ljudje se mu smilijo, pa čeprav imajo včasih težave zaradi svoje lastne nerodnosti. Če bi bil on direktor podjetja Snaga, bi prestavil tele smeti.
Toda v novem delu mesta je komfort v vsakem oziru še večji, v Operni kleti so na vrata dali celo jedilni list, da bi človeka prepričali o veliki izbiri v smeteh v veži.
Tam, ne bodi žalosten, če so tule ljudje le malo pametnejši in so postavili smeti na dvorišče kot je prav in ne v vežo, kar je bolj priročno - za pse namreč. Mesta in tudi Ljubljano, so ljudje vendar sezidali predvsem zase in šele potem za pse.
Ljubljana: Contrasts of Ljubljana, a stroll around the city in the autumn of 1960.
Original language summary:
Ljubljana - ljubljanski kontrasti, izlet po mestu jeseni leta 1960.
V jubilejnem sedemdesetem letu je začela delovati tudi zasedba Male Žabe – Brazzz band, ki je v zasedbi Roman Fonda ts, Troy Fonda as, trp, Jan Fonda klar., Dejan Žohar trp, Boštjan Kerš tb, Leon ...Firšt klav. Emerik Kolar kit, Nik Lovše bk, Saša Kužnik dr, nastopila na koncertu v Celjskem domu ob skupnem praznovanju 70-letnice Big banda Žabe in Osrednje knjižnice Celje.
Utrinki iz papirologije Sonja Zupančič
Keria: Studia Latina et Graeca,
07/2003, Letnik:
5, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ko danes sedimo v naslanjaču in držimo v rokah lepo vezano knjigo, tudi če je njena vsebina sad pesniškega navdiha iz daljne preteklosti, si težko predstavljamo, da ni bila vedno napisana v taki ...obliki. Papirologija je veda, ki se ukvarja z razbiranjem starih tekstov, ki so se ohranili na papirusih (o n:ci.rrnpoi;). Material, s katerim danes razpolagamo, sega od konca 4. stol. pr. Kr. vse do Arabcev (8. stol. po Kr.), ko začnemo konvencionalno govoriti o paleografiji. Gre za vsakovrstne tekste, od literarnih do vsakdanjih komercialnih zapisov.
Po žetvi pšenice, so moški pripeljali snope z vozom do kozolca in jih vdevali v kozolec. Za podajanje snopov so uporabljali posebne vile, imenovane podajač. Za vdevanje na višje lege kozolca so ...uporabljali poseben zdelalni stol, imenovan hlapec.
Članek odpira vprašanje o tujosti oziroma domačnosti antičnih imen za poimenovanje slovenskih podjetij glede na Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) in obširno ter študijo Alenke Gložančev. ZJRS in ...jezikovnozavedna javnost problematiko antičnih imen v javni rabi večinoma zanemarjajo, razen v primerih višje stopnje tujejezičnosti. Postavlja se vprašanje, zakaj antična imena kljub identični ali morda še bolj pereči problematiki nejasnosti in ne-slovenskosti niso predstavljena kot problematična. Ali ZJRS res omejuje rabo antičnih imen ter z obrambo slovenske jezikovnokulturne dediščine še dodatno prispeva k izginjanju antike iz sodobnega vsakdanjika?
PDF
