Članek zarisuje recepcijo gregorijanskega korala v Sloveniji v 19. stoletju. Na podlagi virov opisuje stanje v prvi polovici stoletja ter vpliv prvih poskusov na historistični estetiki utemeljenih ...reformnih prizadevanj. Podrobno opazuje razmah cecilijanskega gibanja po letu 1877 in na podlagi virov analizira sredstva, vsebino in uspešnost njegovih reformnih prizadevanj.
Alfred Khom (1825–1893), rojen v Linzu, je deloval v Celovcu, Gradcu, Volšperku, Innsbrucku in na Dunaju. V obdobju 1849–1861 se je uveljavil v Ljubljani kot dirigent, skladatelj, organist, ...zborovodja in glasbeni učitelj. Sodobne kritike poudarjajo njegovo umetniško občutljivost, idejno ga zaznamuje uveljavitev nadnacionalne biti avstrijske kulturne enovitosti, ki presega jezikovne meje.
Članek predstavi obravnavo problema alkoholizma v slovenski in češki književnosti dolgega 19. stoletja. Posveča se pogledu žensk, pisateljic, na vpliv alkoholizma v vsakdanjem življenju in na njegove ...družbene posledice. Ponudi splošen pregled ženskih emancipacijskih gibanj na Slovenskem in Češkem, obravnava specifike problema alkoholizma v izbranem obdobju, stike med Slovenkami in Čehinjami, v osrednjem delu pa predstavi tematizacijo alkoholizma v posameznih delih izbranih avtoric ter poda analizo podobnosti in razlik pri obravnavi te teme med posameznimi deli. Vse avtorice v svojih delih omenjajo alkoholizem ali vsaj alkohol, vendar pa ga slovenske avtorice pogosteje tematizirajo, medtem ko ju češke avtorice uporabljajo predvsem kot motiv. Obstajajo pa številne motivne podobnosti med deli čeških in slovenskih avtoric v povezavi z alkoholizmom.
Razprava predstavi prikazovanja in pojmovanja reformacije in protestantizma od konca 18. do začetka šestdesetih let 19. stoletja. Protestantizem je v Habsburški monarhiji doživel nov razvoj predvsem ...po tolerančnem patentu cesarja Jožefa II. leta 1781, ko so ponovno oživele slovenske protestantske fare v Prekmurju in edina slovenska kriptoprotestantska skupnost v Zagoričah na Koroškem. Novo prelomnico je prineslo leto 1848, ko je v Avstrijskem cesarstvu pojem enakopravnosti zajel jezike in tudi veroizpovedi. Za slovenski prostor je za ta čas značilen strpen odnos med katoličani in protestanti na kulturnem ter nacionalnem področju. Slomškovo gledanje na kulturni pomen slovenskih protestantov pa tudi še trajajoča nemška jezikovna tolerantnost sta omogočala strpno sožitje. Podrobneje je predstavljena knjiga o Primožu Trubarju avtorja Wilhelma Sillema, ki je izšla leta 1861 in doslej v zgodovinopisju in biografijah Primoža Trubarja (z izjemo Jožeta Rajhmana) ni bila zapažena in upoštevana.
Recepcija Komenskega v slovenski kulturi se začne na začetku 18. stoletja: kapucinski menih Janez Adam Gaiger (Hipolit Novomeški, 1667–1722) pri sestavljanju slovarja Dictionarium trilingue (1712) ...uporabi slovarski del iz Komenskega dela Orbis pictus. Gre za poustvarjalno recepcijo pri kompetentnem bralcu, ki zaradi rokopisnega značaja Hipolitevega slovarja ni mogla vplivati na podobo slovenske oz. slovensko-nemške dvojezične kulture na Kranjskem v obdobju baroka. Moderna recepcija Komenskega je povezana z delovanjem Slovenskega učiteljskega društva, z začetkom izdajanja specializirane periodike za vprašanja učiteljevanja/pedagogike (Učiteljski tovariš, Popotnik), s slavljenjem 300-letnice rojstva Komenskega in s strokovnim osamosvajanjem pedagogike kot znanstvene discipline, prvi informatorji in prevajalci pa so bili, tudi zaradi jezikovnega znanja, po navadi Čehi, ki so službovali na Slovenskem. Komenský je bil že na začetku moderne recepcije umeščen v slovenski idearij in imaginarij, in sicer na nekonservativni idejni strani. Topogledno je bil tudi presojan pri glavnem ideologu ločitve duhov in kulturnega boja med Slovenci v zadnji tretjini 19. stoletja – goriškem teologu Antonu Mahniču. Slednji ni s stališča katoliškega integralizma presojal le političnih in estetskih fenomenov sedanjosti (npr. literarnih besedil Josipa Stritarja, Simona Gregorčiča in Antona Aškerca), temveč tudi preteklosti, npr. pesništvo Franceta Prešerna, in tako tudi Jana Amosa Komenskega. Recepcija Komenskega v slovenski kulturi ima naslednje tipološke značilnosti: 1) necelovitost (v refleksivno in/ali poustvarjalno prevodno recepcijo prihajajo skorajda izključno Komenskega pedagoška dela, izrazito obrobno filozofska, povsem ob strani pa ostanejo njegova historiografska in teološka dela ter literarno ustvarjanje v češkem jeziku, npr. Komenskega pesništvo in pripovedništvo), 2) recepcijska redukcija (podvrženost posameznemu časovno zamejenemu in tedaj prevladujočemu ideariju ter imaginariju in/ali jezikovno neznanje češkega jezika) in 3) prigodništvo. Temu je pripisati dejstvo, da kljub nespornemu mestu Komenskega kot klasika evropske humanistične misli doslej ni izšla niti ena slovenska knjižna izdaja, ki bi vsebovala spise Jana Komenskega v kritično komentiranem sodobnem prevodu in bi bila uredniško, kolikor je le mogoče, celovit prerez avtorjevega teološkega, filozofskega, pedagoškega in literarnega opusa.
Slovenska muzikologija Matjaža Barba, četudi obljublja le kratek prelet, je bistveno več kot le to. Je očrt tega, kar se je s slovensko muzikologijo v zadnjih 800 letih dogajalo, hkrati pa je tudi ...izjemen vir podatkov in zanimivih dejstev, ki so bila do sedaj malo poznana. Avtor že v predgovoru napiše, da se njegova razprava ne osredotoča na muzikologijo z vidika točke nič (tj. njeno umestitvijo med sedem muz Filozofske fakultete), ampak da želi preučiti njene izvire. Začne v 14. stoletju, pri cistercijanih, v Stični, centru sveta za nastajajoči osnutek slovenskega naroda.
This article presents the image of Croatia in the autobiographical works and memoirs of Janez Trdina-more precisely, the image, morality, and character of the Croats, both men and women, their life ...and clothing, the life of Croatian farmers from the central parts of Croatia, the Croatian clergy, life in Croatia under the Bach's absolutism and after its fall, the images of Varaždin, Rijeka, and other Croatian cities, and a view of the Rijeka reading room.
Prispevek govori o umetnostnem naročništvu grofov Brandis, tirolske plemiške rodbine, ki je v 18. in prvih treh četrtinah 19. stoletja imela v lasti več posestev na Štajerskem. Avtor analizira ...pomen članov naročniško precej aktivne rodbine, ki je med drugim zaslužna za barokizacijo mariborskega mestnega gradu in dvorca Betnave, porušitev gradu Gornji Maribor in postavitev klasicistične piramide ter kasneje kapele Brezmadežne na njegovem mestu, temeljito prezidavo dvorca Slivnica in izgradnjo grobne kapele na pobreškem pokopališču.
Inventurni zapisnik stanja novejše strokovne literature o glasbi 19. stoletja na Slovenskem je potrebno izhodišče za orientacijo pri načrtovanju prihodnjih raziskav. Analiza obravnavanih tem ter ...uporabljenih metodoloških pristopov razkriva vrzeli v poznavanju slovenske glasbene preteklosti tega časa in perspektive metodoloških pristopov njenega raziskovanja.
Odnos kulture in identitete je v slovenski zgodovini videti jasen še zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Glasbena matica je svojo različnost do druge kulture vzpostavljala dvosmerno: s politično ...naravnanostjo preko zahtev za avtonomijo lastne kulture po eni strani, in z etnično usmerjenostjo preko prizadevanj za samosvojost slovenske glasbe po drugi strani.
PDF
