Janez Krizostom John Chrysostom; Jan Dominik Bogataj
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prevedena homilija spada v serijo 67-ih homilij o 1 Mojzesovi knjigi (Homiliae in Genesin, CPG 4409), ki jih je Janez Krizostom (347–407), morda največji govorec krščanske antike, pripravil ...najverjetneje za postni čas leta 388, ko je še kot duhovnik deloval v Antiohiji. V prvem delu homilije (1–3) antiohijski govorec svoje poslušalce okara, ker nekateri izmed njih niso upoštevali njegovega duhovnega učenja in so raje zahajali na konjske dirke. Kara njihovo nehvaležnost za njegov trud s tem, da spominja na priliko o talentih, obenem pa jih spodbuja, da si prizadevajo, da bi njih, ki hodijo rajši na dirke, zopet pripeljali nazaj v cerkev, k duhovni hrani, ki jo daje sam Gospod. S to temo se homilija tudi nadaljuje, ko v drugem, daljšem delu (3–7) Krizostom prične z razlago dogodka obiska Abrahama pri Mamrejevih hrastih (1 Mz 18,1-15), pri čemer poudarja predvsem vzvišeni zgled Abrahamove gostoljubnosti do tujcev.
Prispevek obravnava povezave med Zarlinovim naukom o kontrapunktu in antičnimi teoretskimi premisleki. Po uvodnih opredelitvah in umestitvi nauka o kontrapunktu v kontekst Zarlinovega traktata ...Temelji harmonike (Le Istitutioni harmoniche, 1558) so predstavljeni primeri utemeljevanja nekaterih kontrapunktskih pravil: raba disonance, raba kvarte, lastnosti male in velike terce, raba kromatike in enharmonije, napotki za uglasbitev besedila.
Zgodovinskih romanov, ki bi obravnavali tematiko, postavljeno v čas antike, je v slovenski literaturi bolj malo. Zato pa je izid romana, uokvirjenega v to dobo, še kako dobrodošla novost, ki jo je ...potrebno primerno izpostaviti in ovrednotiti, ker širi vedenje in znanje o času rimskega imperija, še posebej, če se je avtor romanu posvetil po natančnem študiju zgodovinskih, arheoloških in filoloških virov, ki obravnavajo izbrani čas.
V starem mestnem jedru Kopra so se ohranile številne arheološke ostaline, naselbinskega, gospodarske-ga in pogrebnega značaja. Najzgodnejša poselitev na območju koprskega mestnega jedra sodi v čas ...antike, natančneje v čas 1. stoletja n. š., kateri sledi sosledje arheoloških ostalin srednjega in novega veka. V članku predstavljamo rezultate arheološke raziskave na lokaciji Koper, Bazoviška ulica 5a. Odkrite arheološke ostaline lahko na osnovi arheoloških najdb uvrstimo v čas od pozne antike do novoveškega obdobja.
Poznoantično višinsko naselje Burgbichl pri Irschnu v dolini Drave na avstrijskem Koroškem je bilo do sedaj raziskano v dveh arheoloških akcijah. Burgbichl leži na križišču ene glavne poti v ...jugovzhodnih Alpah – poti po Dravski dolini – in prečne poti, ki poteka iz Italije čez prelaz Gailpass (Gailbergsattel). Ker hrib kasneje ni bil poseljen, so antične zgradbe izredno dobro ohranjene: na severu obkroža približno hektar veliko poselitveno območje masiven obodni zid. Delno so bili izkopani deli vhoda in obzidja, velika stanovanjska stavba, dve obrtni območji, vodni zbiralnik in zgodnjekrščanska cerkev. V cerkvi s prizidkom na vzhodu sta ugotovljeni dve gradbeni fazi. Pomemben je dokaz o uporabi marmorja na več mestih: za prag, stopnico in okrasitev prezbiterija. V osrednjem delu prezbiterija je jama za relikviarij. Doslej sta bila odkrita dva grobova – eden v grobnici. Pri poznoantičnih najdbah iz 5. in 6. st. gre za tipičen spekter, znan s sočasnih najdišč, z množico grobe keramike, posameznimi uvoženimi kosi keramike, novci in fibulami. Posebnost je koščena pasna spona, okrašena s koncentričnimi krožci s pikami. Na več mestih na hribu so vidni ostanki starejše uporabe prostora, tudi med najdbami je veliko predmetov iz rimskega imperialnega obdobja. Razumevanje teh starejših najdb v povezavi z očitno aktivnostjo na najdišču v obdobju od 1. do 3. st. bo vsekakor med glavnimi cilji prihodnjih raziskav.
Analizirali smo vzorce steklenih posod in okenskega stekla s poznoantične utrdbe Korinjski hrib pri Velikem Korinju. Steklene najdbe s tega najdišča, datiranega v 6. st., kažejo značilen, vendar ...omejen spekter posod, predvsem kozarce brez noge, kozarce na nogi in okensko steklo. Rezultati arheometričnih analiz so pokazali nepričakovane sredozemske sestave steklenih mas, ki nakazujejo, da je bilo najdišče lahko vpeto v bizantinsko trgovsko mrežo ali sistem vojaške oskrbe.
Članek predstavlja štiri nove arheološke lokacije v Kopru: Ribiški trg, Škofijsko palačo, Vrtno ulico 2 in Vrtno ulico 8, ki so bile raziskane med leti 2005 in 2019. Osredotoča se na poznoantične ...strukture in najdbe. Novi podatki dopolnjujejo poznavanje poznoantične mejo poseljenosti na Koprskem otoku in diferencirajo poselitveni in grobiščni areal na osrednjem delu otoka, kar omogoča dodatni vpogled v poznoantično strukturo mesta in potencialno urbanistično rekonstrukcijo. Drobne najdbe materialne kulture in živalskih kosti na lokacijah opisujejo poznoantični način življenja in gospodarstva v odvisnosti od socialnega statusa prebivalstva.
U radu se analizira mramorni reljef s Kristom na prijestolju iz rapske katedrale.
Reljef se promatra u kontekstu kasnoantičke i bizantske umjetnosti. Zaključci se nadovezuju
na novija razmatranja tog ...važnog kamenog spomenika, o kojemu je više pisano u posljednjem desetljeću. Dok ikonografska i ornamentalna analiza ne omogućavaju užu dataciju spomenika, stilska obilježja ukazuju na njegovu izradu u vrijeme procvata bizantske skulpture u 11. ili 12. st., svakako u nekoj vrhunskoj bizantskoj radionici, najvjerojatnije u Konstantinopolu.