V pripovedni prozi avstralskih Slovencev je opazna težnja po oblikovanju motivno-tematskega kompleksa izseljenstva, ki je v svoji osnovni izkušnji le nekoliko moten s sicer vzporednimi, a ...drugovrstnimi problemi, s problemi ideološkega in političnega znzčaja. Osnovni motivi so: tujstvo oz. brezdomovinskost, nova, avstralska izkušnja, politično-ideološke napetosti in spori v času med II. svetovno vojno in po njej ter univerzalna življenjska empirija. Razvojni lok motivno-tematske ravni pripovedi iz korpusa kaže opazenpremik k občečloveškim motivom in temam, ki so povezani s tudi pozitivno avstralsko izkušnjo.
Uvodoma je razloženo konceptualno ogrodje razmišljanja o dediščini, pri čemer so izpostavljene subjektivne dialektične dvojice: naravno–umetno, staro novo in lepo–grdo. V nadaljevanju so skozi odnos ...do dediščine razložena dejanja na njenem varovanju. Na primerih uspešnega ali manj uspešnega vključevanja predvsem tehniške dediščine kot prostorske vrednote, avtor zaključuje, da je do tehniške dediščine treba zavzeti takšen odnos, ki dediščini vrača uporabno vrednost.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse bolj pogosto oglašali naši zdomci, ki so kdo ve iz katerih razlogov iskali stike s svojim domom, domačimi, prijatelji in ustanovami. Vse bolj smo ...bili poučeni, kako živijo v novih domovinah, kako so se znašli v tujem svetu ali pa tudi ne. Sledili so medsebojni obiski in osebni stiki. Utrjevale so se tudi vezi z uradnimi oblastmi. Tako smo zvedeli za mnoga društva v katerih so se naši domačini združevali in si oblikovali svoje bivanje v daljnih deželah.Seveda so nas posebej zanima društva v katerih so delovali naši domačini. Sam sem bil navdušen nad javljanjem SLOVENSKEGA – DVOMESTNEGA DRUŠTVA SNEŽNIK IZ AVSTRALIJE. Zakonca Jaksetič iz podgorskih vasi sta poslala tudi fotografijo njihovega simbola Snežnika, vokvirjenega z nageljni v obliki srca. V srcu je fotografija pogorja, za katero bi težko rekli za katere planine gre. To slovensko društvo je delovalo in še deluje v dveh mestih Avstralije Albury – Wodoonga, ki sta celo vsako v svoji državi. Trenutno ga vodita predsednik Henry Sajn in tajnica Sonja Tinta.V tem času deluje tudi Slovensko društvo Snežnik v Lichtensteinu, ki je do osamosvojitve Slovenije kot jugoslovansko društvo povezovalo izseljence iz vse nekdanje Jugoslavije. Društvo je vodil g. Kranjec in je redno poročal o društvenem delovanju. Več o tem društvu kdaj drugič.V Lovranu v Kvarnerskem zalivu že od leta 2005 deluje Slovensko kulturno prosvetno društvo Snežnik. Društvo od ustanovitve vodi g. Vasja Simončič. In zakaj ime po Snežniku? Ker se prav s pomola v Lovranu vidi Snežnik v Sloveniji. Tako imajo meščani Lovrana edinstveno priliko, da iz svojega mesta uživajo v pogledu na delček svoje domovine Slovenije! (Glej članek g. Toma Šajna, na Googlu!). G. Vasja Simončič nam je tudi prijazno zbral vse dosegljive podatke o sokolskem zletu v Lovranu 1912.(VČ/440)
