Od župnijske cerkve v Šmarju vodi precej strma, s kamenjem tlakovana, nekoliko stopničasta pot na hrib s cerkvijo sv. Roka. Ob poti je postavljeno štirinajst kapelic, ki pomenijo postaje križevega ...pota.Večje kapele predstavljajo nekakšne male cerkvice s stolpičem nad pročeljem, znotraj pa imajo ob zadnji steni oltar ali oltarju podoben podstavek, na katerem skupine kipov predstavljajo prizore iz Kristusovega trpljenja. Manjše kapelice so enostavno zidane vdolbine ali niše s kamnitim pročeljem, opremljene s freskami in kipom.
Galerijski del muzeja v katerem so razstavljeni rablji iz vseh kapel. Ločenim iz skupine, v kateri so upodobljeni, je odvzeta tudi negativna konotacija. Tako rablji v muzeju, prej kot na zlohotneže, ...spominjajo na prijazne možiclje.
Od župnijske cerkve v Šmarju vodi precej strma, s kamenjem tlakovana, nekoliko stopničasta pot na hrib s cerkvijo sv. Roka. Ob poti je postavljeno štirinajst kapelic, ki pomenijo postaje križevega ...pota.Večje kapele predstavljajo nekakšne male cerkvice s stolpičem nad pročeljem, znotraj pa imajo ob zadnji steni oltar ali oltarju podoben podstavek, na katerem skupine kipov predstavljajo prizore iz Kristusovega trpljenja. Manjše kapelice so enostavno zidane vdolbine ali niše s kamnitim pročeljem, opremljene s freskami in kipom.
Cerkev je bila postavljena okoli leta 1646, kot lahko sklepamo iz napisa in slike nad zakristijskimi vrati. Na hribu nad Šmarjem so najprej postavili leseno kapelico, v kateri so občasno opravljali ...službo božjo, da bi ljubi Bog uslišal skesane in vroče molitve, ter strašno kugo pognal iz dežele. Po končani kugi so verniki nanosili toliko darov, da so z njimi na prostoru prejšnje neznatne lesene kapele postavili sedanjo lepo cerkev sv. Roka.
Od župnijske cerkve v Šmarju vodi precej strma, s kamenjem tlakovana, nekoliko stopničasta pot na hrib s cerkvijo sv. Roka. Ob poti je postavljeno štirinajst kapelic, ki pomenijo postaje križevega ...pota.
Na sliki, ki se nahaja nad vrati zakristije v cerkvi sv. Roka vidimo starodavno Šmarje z župnijsko cerkvijo in podružnico sv. Miklavža na nasprotnem hribu ter leseno kapelico na mestu sedanje cerkve ...sv. Roka. Spodaj je zapisana legenda:“Leta 1645. razsajala je v Ptuju kuga. Dva Šmarčana jo prineseta od ondot v tukajšnjo vas Breclovo. Bolezen se začne širiti po vsej fari. V kratkem času podavi 200 ljudi. Da bi ljubi Bog odvrnol šibo kaznivko, sezidala se je na tem hribu kapelica, služba božja se je opravljala prvikrat vsako drugo nedeljo v adventu, drugikrat o sv. Štefanu in tretjikrat o sv. Boštjanu s procesijoj l. 1646. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane in vroče molitve ter strašno kugo mahoma pognal iz dežele. O čudežu totem pričata č. g. Luka Gerbec, bivši župnik tukajšnji in č. g. Janez Sonce, komisar Šentjurski z vsemi Šmarčani in sosednimi farani vred. 10. aprila 1646.”
Cerkev je bila postavljena okoli leta 1646, kot lahko sklepamo iz napisa in slike nad zakristijskimi vrati. Na hribu nad Šmarjem so najprej postavili leseno kapelico, v kateri so občasno opravljali ...službo božjo, da bi ljubi Bog uslišal skesane in vroče molitve, ter strašno kugo pognal iz dežele. Po končani kugi so verniki nanosili toliko darov, da so z njimi na prostoru prejšnje neznatne lesene kapele postavili sedanjo lepo cerkev sv. Roka.
