Teaching qualitative research (QR) in China is challenging due to its short and scattered history with a Western origin and complicated domestic sociopolitical context. This article introduces two ...strategies that have been developed to address these challenges: pedagogy of unity of knowing and doing (zhi xing he yi知行合一), and practical reasoning (shi jian li xing实践理性). These strategies resonate with the Chinese cultural beliefs of learning by doing in real contexts and learning with appropriate adaptation and flexibility. By exploring the meanings of these strategies, the article aims to claim that the Chinese indigenous epistemology and methodology can shed light on the understanding of knowledge and knowledge production in QR, and that Chinese cultural practice can make contributions to the glocal dialogue on QR.
The present article deals with the philosophical theory and epistemological methodology of the Modern Confucian Xu Fuguan (1903–1982), a significant Taiwanese philosopher of the 20th century whose ...theoretical contributions are in the center of academic interests in China and Taiwan, though almost completely unexplored in the West. The article’s main focus is on Xu’s interpretation of the concepts of bodily recognition and the creative potential qi that are forming the basis of the unification of body and mind as a fundamental method of traditional Chinese perception of reality. For Xu Fuguan, this unification represented the proper way to achieve the awareness of the Moral Self and to thoroughly act in accordance with humanness (ren).
Pričujoči članek kritično obravnava epistemološke teorije osrednjih predstavnikov intelektualne struje modernega konfucijanstva, ki se je na Kitajskem oblikovala na pragu prejšnjega stoletja. ...Avtorica analizira in interpretira njihove nadgradnje ter razvoje tradicionalne kitajske epistemološke predpostavke, po kateri je moralna kultivacija sebstva predpogoj za celovito znanje. Korelat te premise je v tem, da človeško zaznavanje ni samo razumsko, temveč tudi iracionalno, saj je med drugim opredeljeno z voljo, namero, željami in občutji. Moderni konfucijanci so predpostavljali, da je ista ločnica, ki je razmejevala razum od intuicije, ločevala tudi znanost od filozofije. Četudi niso nasprotovali znanosti kot taki, so bili vendarle nasprotniki scientizma. Zato so opozarjali, da znanost, katere cilj je zgolj spoznavanje objektov zunanjega naravnega sveta in ki uporablja izključno racionalne in analitične metodologije, nikoli ne bo zmožna odgovoriti na vprašanja, povezana s smislom življenja. Iz istega razloga znanost po njihovem mnenju tudi nikoli ne bo sposobna dejansko vplivati na svetovni nazor posameznika. Ločnica med razumom in intuicijo po njihovem mnenju namreč ne razmejuje zgolj znanosti od filozofije, temveč tudi sfero pojavnosti od sfere vrednot.
Pričujoči članek kritično obravnava epistemološke teorije osrednjih predstavnikov intelektualne struje modernega konfucijanstva, ki se je na Kitajskem oblikovala na pragu prejšnjega stoletja. ...Avtorica analizira in interpretira njihove nadgradnje ter razvoje tradicionalne kitajske epistemološke predpostavke, po kateri je moralna kultivacija sebstva predpogoj za celovito znanje. Korelat te premise je v tem, da človeško zaznavanje ni samo razumsko, temveč tudi iracionalno, saj je med drugim opredeljeno z voljo, namero, željami in občutji. Moderni konfucijanci so predpostavljali, da je ista ločnica, ki je razmejevala razum od intuicije, ločevala tudi znanost od filozofije. Četudi niso nasprotovali znanosti kot taki, so bili vendarle nasprotniki scientizma. Zato so opozarjali, da znanost, katere cilj je zgolj spoznavanje objektov zunanjega naravnega sveta in ki uporablja izključno racionalne in analitične metodologije, nikoli ne bo zmožna odgovoriti na vprašanja, povezana s smislom življenja. Iz istega razloga znanost po njihovem mnenju tudi nikoli ne bo sposobna dejansko vplivati na svetovni nazor posameznika. Ločnica med razumom in intuicijo po njihovem mnenju namreč ne razmejuje zgolj znanosti od filozofije, temveč tudi sfero pojavnosti od sfere vrednot.
Zhang Dongsun je bio jedan od najutjecajnijih mislitelja u Republici Kini, čiji je ugled djelomično počivao i na njegovoj iznimnoj sposobnosti predstavljanja zapadne misli na način kompatibilan sa ...specifičnom metodologijom tradicionalne kineske misli. Jedno od njegovih najvećih postignuća svakako je stvaranje i razvoj moderne teorije znanja, temeljene na klasičnoj kineskoj i chan-buddhističkoj epistemologiji, što umnogome predstavlja prikladnu sintezu moderne znanosti i tradicionalne kineske misli. Stoga se ovaj rad prvenstveno usmjerava na Zhangovu teoriju znanja. Zhang Dongsun je nazivao svoju teoriju »pluralističnom«, s obzirom na pretpostavku da su različiti elementi koji omogućuju shvaćanje i zaključivanje uzajamno isključivi i nesvodljivi. Iz toga ćemo razloga kritički razmotriti elemente (yuan 元) koje Zhang predlaže u svojoj glavnoj epistemološkoj raspravi Plural Epistemology (Duoyuan renshilun 多元認識論) koja predstavlja najpotpuniju, sistematičnu i koherentnu obradu njegove teorije.
PDF
